Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Greh >

Božji načrt - Adamov padec

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

In rekli so: Glej ne moremo razumeti besed, ki jih je oče govoril o oljkinih naravnih vejah in tudi o Nejudih. In rekel sem jim: Ali ste vprašali Gospoda? In rekli so mi: Nismo, kajti Gospod nam ne da spoznati nič takšnega. Glej, rekel sem jim: Kako to da ne spolnjujete Gospodovih zapovedi? Kako to, da boste pogubljeni zaradi svoje trdosrčnosti? Mar ne pomnite tega kar je Rekel Gospod? Če ne boste postali trdosrčni in me boste prosili v veri, verujoč, da boste prejeli, če boste marljivo spolnjevali moje zapovedi, vam bodo te reči zagotovo razodete. Glejte, povem vam, da je Gospodov Duh, ki je bil v očetu, Izraelovo hišo primerjal z oljko; in glejte, mar nismo veja Izraelove hiše? In sedaj, to, kar misli oče o vcepljanju naravnih vej preko polnosti Nejudov, je, da bo v poslednjih dneh, ko bo naše potomstvo zapadlo v nevero, da, v razmaku mnogih let in po mno ih rodovih, potem, ko se bo Mesija v telesu prikazal človeškim otrokom, potem bo prišla polnost Mesijevega evangelija k Nejudom in od Nejudov k preostanku našega potomstva in tistega dne bo preostanek našega potomstva vedel, da so iz Izraelove hiše, in da so Gospodovo ljudstvo zaveze; in  potem bodo vedeli in izvedeli o svojih dedih in tudi o evangeliju svojega Odkupitelja, katerega je učil njihove očete; zatorej bodo spoznali svojega Odkupitelja in prav vsako podrobnost njegovega nauka, da bodo vedeli, kako priti k njemu in biti odrešen. In potem, se mar tisti dan ne bodo radostili in izrekali hvale svojemu večnemu Bogu, svoji skali in svoji odrešitvi? Da, mar tisti dan ne bodo prejeli moči in hrane od prave trte? Da, mar ne bodo prišli k pravi Božji čredi? Glej, povem vam, da; spet se jih bodo spominjali v Izraelovi hiši; vcepljeni bodo, ker so oljkina naravna veja, v pravo oljko. In to je kar meni oče; in meni, da se to ne bo zgodilo, dokler jih Nejudje ne bodo razkropili; in meni, da se bo to zgodilo preko Nejudov, da bo  ospod Nejudom lahko pokazal svojo moč zavoljo prav istega vzroka, zavoljo katerega ga bodo Judje oziroma Izraelova hiša zavrnili. Zatorej oče ni govoril samo o našem potomstvu, pač pa o vsej Izraelovi hiši, pokazujoč na zavezo, ki se bo izpolnila v poslednjih dneh; na zavezo, ki jo je Gospod sklenil z našim očetom Abrahamom, rekoč: V tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi Zemlje. In zgodilo se je, da sem jaz, Nefi, veliko govoril o tem; da, govoril sem jim o obnovi Judov v poslednjih dneh. In pripovedoval sem jim besede Izaija, ki je govoril o obnovi Judov oziroma Izraelove hiše; in potem ko bodo obnovljeni, ne bodo nikoli več pomešani, niti ne bodo več razkropljeni. In zgodilo se je, da sem bratom govoril veliko besed, da so se pomirili in postali ponižni pred Gospodom. In zgodilo se je, da so mi spet spregovorili, rekoč: Kaj pomeni to, kar je oče videl v sanjah? Kaj pomeni drevo, ki ga je videl? In rekel sem jim: To je bil prikaz drevesa življenja. In rekli so mi: Kaj pomeni drog iz železa, ki ga je videl oče, ki je vodil k drevesu? In rekel sem jim, da je to Božja beseda; in kdor koli bo prisluhnil Božji besedi in se je bo trdno držal, se ne bo nikoli pogubil; niti jih ne bodo premagale skušnjave in nasprotnikove ognjene puščice, da bi jih zaslepile, da bi jih odvedle v pogubo. Zatorej sem jih jaz, Nefi, opominjal naj prisluhnejo Gospodovi besedi; da opominjal sem jih z vso vnemo svoje duše in z vso sposobnostjo, ki sem jo posedoval, da bi prisluhnili Božji besedi in vedno v vsem pomnili spolnjevati njegove zapovedi. In rekli so mi: Kaj pomeni vodna reka, ki jo je videl oče? In rekel sem jim, da je voda, ki jo je videl oče,  umazanija; in drugo je njegovega duha tako navdalo,  da umazane vode ni videl. In rekel sem jim, da je bila strašen prepad, ki je ločil zlobne od drevesa življenja in prav tako od Božjih svetih. In rekel sem jim, da je bila prikaz tistega strašnega pekla, ki je, mi je rekel angel, pripravljen za hudobne. In rekel sem jim, da je oče tudi videl, da je Božja pravičnost prav tako ločevala hudobne od pravičnih; in svetlost le-teh je bila kot svetlost plamenečega ognja, ki se dviga k Bogu na veke vekov in nima konca. In rekli so mi: Ali to pomeni mučenje telesa v dneh preizkušnje ali pomeni končno stanje duše po smrti posvetnega telesa, ali govori o tem kar je posvetno? In zgodilo se je, da sem jim rekel, da je to prikaz tako posvetnega kot duhovnega; kajti prišel bo dan, ko se jim bo sodilo po njihovih delih, da, in sicer po delih, ki so jih storili v posvetnem telesu v svojih dneh preizkušnje. Če bodo torej umrli v svojih hudobijah, bodo zagotovo tudi zavrženi, kar zadeva to, kar je duhovno, kar pripada pravičnosti; zatorej bodo zagotovo privedeni pred Boga, da bodo stali pred njim, da se jim bo sodilo po njihovih delih; in če so njihova dela umazanija, bodo zagotovo umazani; in če so umazani, mora biti, da ne morejo bivati v Božjem kraljestvu; sicer mora biti Božje kraljestvo prav tako umazano. A glejte, Božje kraljestvo ni umazano in v Božje kraljestvo ne mmore vstopiti nič nečistega; zatorej mora biti za tisto, kar je umazano, pripravljen kraj umazanije. In kraj je pripravljen, da, in sicer tisti strašni pekel, o katerem sem govoril in pripravljalec le-tega je hudič; zatorej je zadnje stanje človeških duš, da bivajo v Božjem kraljestvu, ali pa so izvržene zavoljo tiste pravice, o kateri sem govoril. Zatorej bodo hudobni odvrnjeni od pravičnih in prav tako od tistega drevesa življenja, katerega sad je nadvse dragocen in nadvse dober od vseh drugih sadov; da, in je največji med vsemi Božjimi darovi. In tako sem govoril bratom. Amen. (1 Nef 15,1-36)

 

In sedaj glej, če se Adam ne bi prekršil, bi ne padel, pač pa bi ostal v edenskem vrtu. In vse, kar je bilo ustvarjeno, bi moralo ostati v istem stanju, v katerem je bilo, potem, ko je bilo ustvarjeno; in tako bi moralo ostati za vekomaj in bi ne imelo konca. In ne bi imela otrok; zatorej bi ostala v stanju nedolžnosti, ne bi imela radosti, kajti nista poznala bede; ne bi bila delala dobrega, kajti nista poznala greha. A glejte, vse je bilo storjeno z modrostjo tega, ki pozna vse. Adam je padel, da bi ljudje bili; in ljudje so, da bi imeli radost. In Mesija pride ob polnosti časa, da bo človeške otroke odkupil od padca. In ker so odkupljeni od padca, so postali za vekomaj svobodni, prepoznavajoč dobro od zla, da delujejo sami in ne da se deluje nanje, razen glede na kaznovanje po postavi na veliki in zadnji dan, po zapovedih, ki jih je dal Bog. Zatorej so ljudje po mesu svobodnji; in dano jim je vse, kar je potrbno človeku. In svobodno lahko izbirajo prostost in večno življenje preko velikega Posrednika vseh ljudi oziroma izberejo ujetništvo in smrt po ujetništvu in moči hudiča; kajti prizadeva si, da bi bili vsi ljudje nesrečni, kakor je sam. (2 Nefi 2,22-27)