Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Nauki za življenje >

Ljubezen do materije - večna smrt

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Jezus: "Zdaj pa si zapomnite nekaj zelo pomembnega. Spoznanje in ljubezen določata celega človeka za kakršno koli dobro ali slabo dejavnost. Če je spoznanje duhovno in vodi k Bogu, se bo tudi ljubezen nagnila k duhovnemu in zato k Bogu in bo tudi tako dejavna. Ta dejavnost je dobra in njene posledice so blagoslov iz nebes življenja. Če pa se človek v svojem spoznanju že od zibeljke ne bogati z ničemer drugim kakor s tem, kar služi telesu, se bo tudi njegova ljubezen povsem obrnila k materiji in kmalu bo čez glavo tičala v taki dejavnosti, s katero si bo nagrabila čim več materialnih zakadov in z njimi mesu pripravila toliko več udobja. Ob tej priložnosti duša povsem preide v materijo kot nasprotni pol najsvobodnejšega Božjega duha in tako sestavlja z nasprotnim polom, kot od njega ujeta, prav tudi nasprotni pol. Nujna posledica tega je sodba v sebi in po samem sebi, prekletstvo iz življenja v smrt in tako rekoč večna smrt sama. In kdo drug je kriv za to kot prav človek sam, ki si je iz svojega spoznanja, ljubezni, hotenja in ravnanja to sam prizadejal."  (VJn5 229:4-5)

 

Krišna: "Kdor vse kar dela, dela brez želje po zadovoljevanju svojih čutil ima popolno znanje." (BG 4,19)

 

Resnično, povem vam: Kdor koli išče Življenje tega sveta in ga tudi zlahka najde, bo večno življenje izgubil in Jaz ga poslednji dan ne bom obudil v večno življenje takoj po odpadu telesa, ampak ga bom vrgel v pekel, v večno smrt. Kdor pa posvetnega življenja ne le ne išče, marveč iz resnične, čiste ljubezni do Mene beži pred njim in ga zaničuje, bo našel večno življenje (Mt 10.39); takoj po smrti njegovega telesa ga bom obudil, kot ob prvem dnevu novega življenja v svetu duhov, in ga vpeljal v Svoje večno kraljestvo in njegovo glavo okrasil s krono večne, neminljive modrosti in ljubezni in potem bo z Menoj in vsemi angeli večno neskončnih nebes vladal nad vsem čutnim in duhovnim svetom na vekomaj!« (VJn1 139:9-10)