|
Oče in Sin v Jezusu |
  
|
|
Oče in Sin v Jezusu |
|
Cirenij: "O Gospod, toda Ti natančno veš za to, kajti v Svojem duhu si vendar sam Oče." Jezus: "Prav si povedal. Oče je v meni v vsej polnosti, toda Jaz kot zunanji človek sem klub temu le Njegov Sin in v duši vem le to, kar Mi On razodene. Sem sicer plamen Njegove ljubezni in Moja duša je svetloba iz ognja Očetove ljubezni, vi pa veste, kako svetloba zmeraj in povsod čudovito deluje. Sonce, iz katerega svetloba izhaja, je čudovito urejeno - notri in v najglobji notriini, ta ureditev pa je znana le najglobji notranjosti samega sonca. Zunanja, četudi vse oživljajoča svetloba ne ve o tem nič in tudi nikjer ne zaznamuje podobe, iz katere bi lahko razbrali notranjost in najglobjo središčno ureditev sonca. Da, Oče je v Meni že od vekomaj, toda notrina Njegove duše se razodeva v Moji duši le tedaj, ko to On sam hoče. In vendar vem za vse, kar je bilo od vekomaj v Očetu, toda Oče ima kljub temu v svoji globini zelo veliko takega, za kar Sin ne ve. In če hoče za to vedeti mora tudi on za to prositi Očeta. Toda kmalu bo prišla ura, ko bo Oče v Meni tudi s Svojo najglobjo notranjostjo postal eno z Menoj, edinim Sinom od vekomaj, prav tako kot bo v bližnji prihodnosti Očetov Duh v vaših dušah postal popolnoma eno z dušami še v vaših telesih in šele tedaj vam bo Očetov Duh razodel vse, česar vam zdaj še nikakor ne bi mogel. In tako ve zdaj Oče v Meni še marsikaj, česar Sin ne ve." (VJn4 252:1-4)
Jezus: "Če pa ti, Peter, vprašuješ po Mojem Očetu v nebesih - kako to, da sem včasih rekel, da je v nebesih in včasih spet, da prebiva v Meni in je eno z Menoj - moram biti potrpežljiv s tvojim spominom, sicer bi se še nazadnje moral razjeziti nate. Kaj so nebesa in kje so, sem vam, in še prav posebno tebi, na gori šele pred kratkim natančno pokazal in kristalno jasno razložil, kot sem že skoraj več kot preveč in prepogosto govoril o nedeljivem razmerju med Menoj in Mojim Očetom in zdaj, glej, o tem že spet nič več
ne veš. Ali ni Oče večna ljubezen v Meni? Kjer pa je in prebiva ta - ali niso tam nebesa in resnično Božje kraljestvo? Ali jaz kot človek nisem sin prav te ljubezni, ki prebiva v Meni samem in je od vekomaj ustvarila vse, kar je in kar napolnjuje neskončnost? In ker je ta večna in vsemogočna Božja ljubezen v Meni, ali nisem Jaz povsem eno z njo?" Peter reče: "Da, zdaj gotovo razumem bolje, kot sem razumel prej, toda kljub temu je med tem še marsikaj, kar mi, odkrito povedano, še ni povsem jasno. In to, kar mi ni še povsem jasno, je v tem, da še vedno ne razumem, zakaj včasih o Sebi praviš, da si Sin človekov, drugič spet Sin Božji in spet tretjič, da si sam Jahve. Če mi hočeš še malce osvetliti še to, boš storil dobro nam vsem, mislim namreč, da o tem še nihče od nas nima pravega spoznanja." Jezus: "Tudi to sem vam že jasno osvetlil tedaj, ko sem govoril o trplenju, ki me čaka, toda če vam zadeve vsaj desetkrat ne razložim, tako da je čim bolj nazorna, je ne razumete. Zdaj pa vam znova povem: Niti Jahve v Meni niti Jaz duša kot Njegov večni Sin, ampak edino to telo kot Sin človekov bo umorjeno v Jeruzalemu, toda tretji dan bo kot povsem poveličano vstalo in potem bo večno eno z Njim, ki je v Meni in Mi razodeva vse, kar moram kot Sin človekov delati in govoriti in ki Ga še vedno ne poznate docela, čeprav že precej časa govori in deluje med vami." (VJn5 246:11-17)
Stotnik: "...kako dolgo boš še ostal v teh krajih ?" Jezus: "To, prijatelj, je odvisno od okoliščin in od volje Tistega, ki Me je poslav v ta svet, kajti tudi Jaz, kot zgolj človek, se moram strogo ravnati po tem, kar Mi naloži Oče v nebesih. Res, da je vse, kar je Očetovo tudi Moje, saj sva Oče in Jaz v resnici eno, toda kljub temu je v Meni samem ljubezen višje kot njena svetloba, modrost. Zato tudi Moja modrost ne more postavljati zakonov Moji ljubezni, temveč le nasprotno." (VJn6 144:14)