Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Sodba >

Prerojenje

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Kajti, je rekel (* Alma), pokesal sem se svojih grehov in Gospod me je odrešil; glejte, rodil sem se v Duhu. In Gospod mi je rekel: Ne čudi se, da se mora vse človeštvo, da, moški in ženske, vsi narodi, rodovi, jeziki in ljudstva, ponovno roditi; da, roditi se v Bogu, se spremeniti iz mesenega in padlega stanja v stanje pravičnosti in Bog jih odreši in postanejo njegovi sinovi in hčere; in tako postanejo nova bitja; in če tega ne napravijo, nikakor ne morejo naslediti Božjega kraljestva. Povem vam, če temu ne bo tako, morajo biti izvrženi; in to vem, ker sem bil sam skoraj izvržen. Vendar ko sem prebrodil veliko stisko in se pokesal na pragu smrti, se je Gospodu v milosti zdelo prav, da me potegne iz večnega ognja, in rodil sem se v Bogu. Moja duša je bila odrešena grenke muke in spon krivičnosti. Bil sem v najtemnejšem breznu; a sedaj vidim čudovito Božjo luč. Mojo dušo je pretreslo večno mučenje; a otet sem in moja duša ni več razbolena. Zavračal sem svojega Odkupitelja in zanikal sem, kar so govorili naši očetje; da pa bodo sedaj videli, da bo prišel in da pomni vsako bitje svojega stvarjenja, se bo prikazal vsem. Da, vsako koleno se bo upognilo in vsak jezik priznal pred njim. Da, in sicer poslednji dan, ko bodo vsi ljudje pristopili, da jim bo sodil, potem bodo priznali, da je on Bog; potem bodo priznali, kateri živijo brez Boga v svetu, da je sodba večne kazni nad njimi pravična in tresli se bodo in trepetali in lezli vase pod bliskovitim pogledom njegovega prodornega očesa. (Mozija 27, 24-31)