Navigacija:  »Poglavje nima nadrejenih poglavij« Iskanje resnice

 

Že leta se ukvarjam z iskanjem resnice, resnice, ki je večno nespremenljiva. Ali je resnica oblak, ki ga vidim na nebu. Ne ni, to je le navidezna resnica, kajti že v naslednjem trenutku ga več ne bo in o tisti resnici ni več ne duha ne sluha. Mene pa zanima trajna resnica. Ob iskanju resnice hočeš nočeš trčiš ob vedo, ki se ji reče teologija. S teologijo je ravno tako kot s fiziko. Ko kot neveden človek pomisliš nanjo, rečeš: bedarija, pravljice za otroke, ko pa se pričneš poglabljati vanjo pa pričneš odkrivati njeno vrednost, odkrivaš zakonitosti življenja, ki temeljjijo na duhovnih zakonih. Tudi za fiziko velja, dokler o njej ne veš ničesar, bi rekel: bedarija, toda ko jo spoznaš, oz. se spoznaš z zakoni, ki jih ta veda proučuje ugotoviš koristnost te vede. In potem ko področje, ki spada k neki vedi že zelo dolgo raziskuješ in misliš, da že veliko veš, kar na lepem ugotoviš, da prav za prav še nič ne veš. In potem je tu še pozabljivost, ki pripomore, da tisto nekaj, kar si že vedel pozabiš in se na novo učiš in ponovno pozabljaš in tako si nenehno v krogu učenja in pozabljanja.

 

Sveto sem prepričan v obstoj Boga, enega in edinega. Tudi vse glavne religije se s tem strinjajo, le njegovo ime je različno. Tako ga judje in kristjani imenujemo Jahve (lahko tudi Jehova), muslimani Alah, hindujci Krišna. Torej, enotni smo si, da je le en Bog. Potem pa so tu še odtenki. Kristjani imamo potem poleg Očeta Jahve-ja, tu še Sina Jezusa Kristusa in Svetega Duha. Vse skupaj je en Bog v treh osebah. Pa razumi če moreš (kljub temu, da sem že večkrat mislil, da razumen, vedno znova ugotavljam, da ne razumem). Hidujci imajo potem še vrsto polbogov, ki pa so po mojem razumevanju v primerjavi stvarnikom vsega stvarstva Krišno popolnoma nepomembni. No tudi kristajani, muslimani in judje imamo angele, nadangele, demone..., ki me spominjajo na hindujske polbogove. Seveda imajo hindujci še reinkarnacijo, ki pa nikakor ne gre v koncept ostalih velikih religij.

 

Neglede na vse pa smo vsi enotni: obstaja le en bog (na tem mestu pozabimo na ateiste). Torej, v vsej neskončnosti, v vsem stvarstvu je prostora le za enega Boga s čemer se strinjajo vse velike religije. Pri tem pa mi ni jasno zakaj se ta edini Bog različnim ljudstvom razodeva z različnimi odtenki, jim daje različna pravila življenja. Morda mi bo nekoč jasno.

 

Sem pristaš dobrega (sem pa tudi človek z vsemi svojimi napakami). Zato ne razumem zakaj tudi v svetih knjigah ne gre brez vojskovanja. Bhagavad-Gita hindujska "biblija" se prične na bojnem polju. Judovska Tora, oz. krščanska Stara zaveza se bere kot kriminalka. Toliko kot je tam pobitih ne najdeš niti v najhujši kriminalki. Pa smo spet tam: ničesar ne razumem. Tudi muslimanski Kuran se ne izogne tej tematiki. Iztopa le krščanska Nova zaveza, kjer Jezus pravi, da če te udarijo po levem licu, jim nastavi še desno in nato še: ljubi svoje sovražnike, kajti sicer nisi nič boljši od razbojnikov. Tudi ti namreč ljubijo svoje bližnje in prijatelje.

 

Da postaneš religiozen človek, potrebuješ vero, vero v nekaj kar ne moreš dokazati. Ob prebiranju teološke literature sem ugotovil, da se od človeka zahteva prav vera. Za vero gre takrat, ko zadeve ne moreš dokazati. Če zadevo lahko dokažeš, potem to ni več vera ampak znanost. Pri znanosti pa ni svobodne izbire, oz. svobodne volje. Znanstveno je dokazano, da se vrti zemlja okoli sonca in ne obratno. Kakšno izbiro imamo ob vprašanju: kdo se vrti okoli koga. Nobene. Torej znanost narekuje, vera daje izbiro. Da posmrtno življenje obstaja je tudi stvar vere. Pa se vprašam:

 

kaj imam zgubiti, če verjamem v življenje duše, ki je jaz osebno, oz. življenska energija, po smrti materialnega telesa ? Kaj če se vse glavne svetovne religije motijo in življenja po smrti ni, se pravi je en velik nič. Če to drži, potem mi bo takrat prav malo mar za to življenje in za to, da sem verjel v posmrtno življenje, saj se tako ali tako ne bom zavedal, da sem kdaj sploh živel. Ampak, kaj pa če imajo svetovne religije prav in posmrtno življenje obstaja. In je nadaljevanje nagrada ali kazen za dela, oz. početje v tem življenju. Uh, "peka" tam "doli" v peklu zna biti res neugodna in to celo večnost. Če imajo prav hindujci s svojo reinkarnacijo je zadeva že nekoliko boljša. Za počete "svinjarije" pač stagniraš v naslednjem rojstvu na nivo psa, mačka ali še kaj slabšega, toda imaš še vedno možnost v naslednjih rojstvih ponovno doseči rojstvo v človeškem telesu in nekoč tudi prekiniti krog ponovnih rojstev in se vrniti k Bogu. Toda, kaj če imajo prav kristjani, judju in muslimani in po smrti zaradi svojih "svinjarij" pristaneš v peklu. Uh, uh, neugodno. Naj se vrnem na začetek. Kaj že zgubim, če verjamem v posmrtno življenje ?

 

Pa še nekaj o človeku. Človek kot celota je po mojem vedenju večplastno bitje, ki ga sestavlja materialno telo, duša in iskrca božjega duha, ki dušo nagovarja preko vesti. Fizika o kateri sem govoril na začetku se ukvarja le z materijo. Če pa hočemo razumeti dogajanja okoli nas in v nas, pa nam ne preostane drugega, kot da se poglobimo tudi v teologijo, ki med drugim proučuje duha. Pa smo spet pri teologiji. Iz povedanega sledi:

 

Kdor meni, da je on sam, to telo v katerem v resnici prebiva je bedak

(Sri Srimad A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada)

 

OPOZORILO: Kdor se ne strinja s tem, da on ni to telo v katerem prebiva in je v resnici "energetsko bitje", ki mu nekateri rečejo astralno bitje, drugi duhovno bitje, tretji pa preprosto živa duša, življenska energija... naj ne prebira teh strani in naj ne vstopa v naslednje spletne strani, ker lahko škodujejo njegovemu prepričanju.

 

V zadnjih desetletjih je v sodobnem svetu vladalo prepričanje, da bo tehnika in napredek rešila vse muke človeštva, zdaj pa ugotavljamo, da smo od pehaja za napredkom in boljšim standardom zmeraj bolj prazni in zmerom bolj nesrečni. Zato je zatekanje ljudi k teologijo dokaj razumljiv pojav. Prav za prav po razočaranju nad tehnologijo, ki nam ne prinaša sreče, nam le še tu preostane neko upanje.

 

No, zdaj vam je že gotovo več jasnega o mojih pogledih na svet okoli nas in na svet onstran tega. V zadnjih desetih letih sem prebral, ob iskanju resnice, mnogo raznih knjig, pri tem pa si prepisal stavke, odstavke, poglavja..., ki so se me tako ali drugače dotaknila. Na naslednjih stranih vam jih podajam, morda se bodo dotaknili tudi vas. Morda se z njimi ne boste strinjali. Vsaka diskusija je dobrodošla. Moj elektronski naslov je:

 

.

 

Vsakemu, ki me bo opomnil na napačna tolmačenja, oz. razumevanja posameznih področij se v naprej zahvaljujem, slavistom pa se opravičujem za lepopisne napake. Besedilo, ki je oranžne barve je moje dopolnilo k originalnim besedilom.