Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Greh >

7 smrtnih grehov

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Napuh, zavist, pohlep, pohota, požrešnost, jeza, lenoba

 

Sedem, smrtnih grehov  in kaj potem. Težko bi rekli, da vsi Ijudje na pragu tretjega tisočletja verujejo v enega boga, da ne imenujejo po nemarnem božjega imena, slavijo praznike, spoštujejo očeta in mater, ne ubijajo, ne prešuštvujejo, ne kradejo, ne pričajo po krivem in si ne želijo ne žene ne blaga svojega bližnjega. Še več: svojega napuha, zavisti, pohlepa, pohote, požrešnosti, jeze in zlobe se običajno sploh ne zavedajo. Če pa bi lahko, tako kot je to storil prof. dr. Alojz Ihan v knjigi Deset božjih zapovedi, nanje pogledali z očmi in znanjem zdravnika oziroma naravoslovca, bi odkrili, da je smisel desetih božjih zapovedi pravzaprav zapisan že v genih in da so Ijudje, ki skušajo po njih živeti, srečni in zdravi. Tisti, ki se vdajajo napuhu, zavisti, pohlepu, sli, požrešnosti, jezi ali lenobi, pa zbolijo, saj s tem grešijo tako zoper dušo kot telo.

 

Človek je pač bitje, ki ne more živeti ločeno od drugega sveta. Narejeni smo tako, da moramo biti pozorni in navezani na soljudi. Brez tega stradamo in zbolimo, kot če smo brez hrane. Občutek smisla dobimo šele, ko smo čustveno povezani z drugimi Ijudmi, četudi prihajamo ob tem z njimi v konflikte. Zagotovo ste že opazili, da se z Ijudmi bolje razumete takrat, ko vas z njimi povezujejo Ijubezen, pa tudi žalost in trpljenje; da napetosti v kolektivu popustijo, če imajo vsi člani isti cilj. Med Ijudmi, ki znajo najti skupen cilj, skupnega boga, karkoli že ta pomeni, je življenje lepše, manj konfliktno in zato, pravi prof. dr. Ihan, tudi bolj zdravo.

 

Božje zapovedi so zapovedi našega telesa. Deset božjih zapovedi, to je zakonik, po katerem naj bi živelo in preživelo Mojzesovo Ijudstvo. Ta zakonik je Ijudem še dolga tisočletja zagotavljal osnovo za sožitje in solidarnost. Sodobna civilizacija pa ga je skušala v iskanju hitrega napredka nadomestiti z novimi, še nepreverjenimi pravili življenja, ki v marsičem nasprotujejo preskušenim, notranjim pravilom našega telesa in zato škodijo zdravju.

Danes, ko le redki Ijudje še živijo v skladu s svojim okoljem in s samimi seboj, je premišljanje prof. dr. Ihana o teh starodavnih zapovedih človeka lahko nadvse koristno pa tudi zabavno. Ce bi znal človek prisluhniti svojemu telesu, pravi, in bi pravočasno opazil, da mu na primer primanjkuje energije in elana, da ima prevelik ali premajhen tek, da hitro podleže okužbi z mikrobi, slabo spi ali da ga boli želodec, bi kmalu ugotovil, da je njegovo življenje popolno le navidez. Potem bi morda opazil, da že nekaj časa zanemarja katero od osnovnih pravil življenja, da je zato izgubil notranji mir in da se slabo razume z Ijudmi okrog sebe. Žal se Ijudje do takšnih spoznanj le redko dokopljejo pravočasno. Običajno se tega, da je njihovo življenje sestavljeno iz niza namišljenih podob, zavedo šele, ko se morajo soočiti z diagnozo hude, najpogosteje kronične bolezni.

 

Sedem smrtnih grehov. Kdor torej krši osnovne zapovedi človekovega bivanja, ki so položene že v njegove gene, si nakoplje - pa če je veren ali ne - vsaj enega od sedmih smrtnih grehov. Vsak izmed njih pa krepko škodi njegovemu zdravju.

 

Menih Evgarius, ki je v 4. stoletju našega štetja prvi opisal smrtne grehe, je uvrstil na prvo mesto napuh. Prof. dr. Ihan pa je presodil, da sta temeljna jeza in lenoba in prej opozorita na mogoč izbruh bolezni.

 

Jeza

Z jezo se človek odziva na prepovedi in omejevanje. Če nas usmeri na težavo in pospeši njeno odpravljanje, je celo koristna. Najpogosteje pa je škodljiva, saj jezen človek zoži vse svoje delovanje v zamero proti nekomu drugemu. S tem postane nedojemljiv in slep za dogajanje okrog sebe pa tudi za svoje notranje potrebe in njihovo zadovoljevanje.

Jeza nastaja zunaj zavesti. Njenih vzrokov človek največkrat sploh ne pozna in stresa jezo na popolnoma nedolžne Ijudi in stvari, njegova dejanja pa zato ne vodijo do rešitev. Pogosto je jeza zanj krinka, s katero prikriva strahove, ki jih noče priznati niti samemu sebi, kaj šele drugim. Jezo je mogoče res obvladati le z odpravljanjem lastnih strahov. Če jo človek zgolj zapira vase, povzroča stalne notranje napetosti pa tudi občasne neprijetne in nepredvidljive eksplozije.

Zdravsivene posledice:

Jeza povzroči razbijanje srca, glavobol, bolečine v želodcu, vratu in prsih. Zaradi nje je človek pogosto v stresu, posledica tega pa so zvišan krvni tlak, kardiovaskularne bolezni in padec splošne telesne odpornosti.

Lenoba

Clovek je po naravi energično in delovno bitje, ki poskrbi za svoje dobro počutje. "Len" je le za stvari, ki niso v njegovem notranjem interesu. Če pa se v življenju sili delati le stvari, za katere je len, in pri tem ne zna poiskati lastnega veselja ter potreb, izgubi občutek za življenjski smisel, postane lenuh, lahko pa tudi deloholik. Ljudje, ki ne upajo ali ne znajo izpolnjevati notranjih čustvenih potreb, namreč radi bežijo v delo, ki pa je le maska za okolico in jim v resnici ne prinaša zadovoljstva.

Zdravstvene posledice:

Takšni Ijudje se običajno zanemarijo, imajo slabo telesno kondicijo, nihajo v razpoloženju, so pogosto depresivni in nagnjeni k samomorilnim mislim, radi pa se zatečejo tudi k alkoholu ali drugim zasvojenostim.

Pohota

Zaradi spolnosti, ki za nekaj časa povsem spremeni zaznave in vrednote, lahko človek premosti svoje strahove do partnerja. Lahko pa jo izrablja samo za drogo, ki mu s svojim opojem omogoči začasen beg pred lastno življenjsko tesnobo in problemi, partner pa ni važen. Ko postane spolnost zgolj droga, jemlje človeku energijo in čas za ukvarjanje s pravimi težavami. Te pa se kopičijo in pred njimi ni mogoče več ubežati; razen morda v bolezen.

Zdravstvene posledice:

Pojavi se kronična čustvena podhranjenost, v kateri človek ne more več zadovoljiti svojih in partnerjevih Ijubezenskih potreb. To vodi v stres, antisocialno vedenje, rizično spolno vedenje, neodgovorno urejanje težav in konfliktov.

Požrešnost

V hrani išce požrešen človek nadomestilo za Ijubezen in pravo življenje. Ker pa ostajajo njegove resnične potrebe s tem neizpolnjene, jih skuša zadovoljiti z vedno večjimi količinami hrane. Za svoje prenajedanje in blaženje posledic tega potrebuje ogromno časa in energije, zato še bolj zanemarja lastne potrebe in pozornost do soljudi.

Zdravshrene posledice:

Debel človek se fizično poleni, ima negativno samopodobo in težave s svojo erotično vlogo. Ogrožajo ga bolezni srca, ožilja, sklepov, hormonske motnje, težave pri spolnosti, sladkorna in številne druge bolezni, ki so vse povezane s čezmerno telesno težo.

Celo anoreksicnost in bulimija s svojimi strahotnimi zdravstvenimi posledicami sodita v območje greha požrešnosti. Tudi njene žrtve se, namesto z Ijudmi okrog sebe, ukvarjajo pretežno s hrano.

Pohlep

Pohlepnež kopiči premoženje, da bi imel z njim nekoč v prihodnosti zadovoljstvo. V resnici pa je zaradi te obsedenosti vse življenje slep za izpolnjevanje svojih notranjih potreb. Bogastva nima nikoli dovolj, saj izvor njegovega nezadovoljstva ni v premoženju, temveč v napačnem odnosu do svojih notranjih stisk in njihovem zanikovanju. Ker nikoli ne najde dovolj časa tako za razvijanje svojih talentov in sposobnosti kot za poglabljanje svojega odnosa do soljudi, se njegove notranje stiske le povečujejo.

Zdravstvene posledice:

Nenehna preobremenjenost in napetost povzročata strese, iz katerih se lahko razvije kakšna kronična bolezen. Škrtost do samega sebe in okolice ter slaba, nezdrava prehrana pa vodita v debelost in vse bolezni, ki jih ta povzroča. Ker se pohlepnež preveč posveca delu in zanemarja odnose s soljudmi, je nagnjen k depresijam, hitremu menjavanju razpoloženj in drugim psihičnim težavam.

Zavist

Če človek sam ni sposoben zadovoIjiti svojih potreb, se mu kar rado zdi, da to odlično uspeva drugim. Čeprav takšne Ijudi občuduje, jih hkrati sovraži. Ker ga v resnici sploh ne zanimajo, gleda v njih le svoje neizpolnjene želje. Dokler ga muči zavist, s temi Ijudmi ni sposoben navezati pravih človeških stikov in živi v osami.

Zdravstvene posledice:

Notranja tesnoba in osamljenost vodita v depresivnost. Zaradi negativne samopodobe človek zanemarja tako svoje telesne in duševne potrebe kot potrebe drugih, zlasti najbližjih Ijudi.

Napuh

Ta je posledica skrajne notranje nesamozavesti človeka. Zato skuša s svojimi dejanji nenehno ustvarjati občutek pomembnosti, nepogrešljivosti in premoči. Ker ga je strah človeške bližine, skuša Ijudi pridobiti z obvladovanjem in sčasoma postaja pri tem vse bolj brezobziren. To pa ga le oddaljuje od njegove največje potrebe, ki bi mu jo lahko izpolnila le človeška bližina in Ijubezen.

Zdravstvene posledice:

Tak človek v svojem samoljubju skrbi za svoj videz in za svoje zdravje. Tako ostaja telesno zdrav, a čustveno nestanoviten otrok. Privlačijo ga nenavadni ekstremni športi, rad manipulira z Ijudmi pa tudi sam s seboj. Zaradi življenja, ki je polno tveganj, pogosto tudi onkraj etičnosti in zakonitosti, pa ga, bolj kot druge Ijudi, ogrožajo nesrece. (Vir neznan)

Glej tudi Sedem smrtnih grehov na Wikipediji.

 

Sedem smrtnih grehov je bilo sprva pravzaprav osem. Na začetku krščanstva jih je namreč določil grški redovnik Evágrio do Ponto (op. Pavel: sveti Evagrij Pontski) in z njimi določil glavne negativne lastnosti človeškega bitja (zanimivo je, da je na njegovem seznamu najhujši greh požrešnost). Vsak od teh grehov nas je lahko povedel v pekel. V 16. stoletju je papež Gregor prvič spremenil seznam grehov, tako da je uvrstil mednje zavist in spojil napuh in samovšečnost. Popis grehov so znova preuredili v 17. stoletju, ko je potrtost (op. Pavel: dolgotrajna žalost) prenehala biti greh in jo je zamenjala lenoba. Tako je nastal današnji popis, ki bo temelj mojih sedmih kolumen. Pisal bom o vsakem smrtnem grehu po njegovih številnih definicijah.

 

Lenoba

 

Vsa živa bitja, ki se gibljejo, si morajo prislužiti vsakodnevno hrano z znojem svojega obraza in ne smejo ves čas misliti le na varne in takojšnje rezultate. Lenoba je pomanjkanje fizične in duhovne moči, ki izpridi dušo in vodi v žalost in depresijo.

 

Zavist

 

Kršenje desete božje zapovedi (Ne želi svojega bližnjega blaga). Prvič se pojavi v Genezi, v zgodbi o Kajnu in Abelu.

 

Požrešnost

 

Nezmerna želja po užitkih, povezanih s hrano ali pijačo. Ne smemo poveličevati hrane, ki je škodljiva zdravju. Hrani ne smemo posvečati več pozornosti, kot je namenjamo družbi, v kateri smo. Neupravičeno opijanje izraža popolno odsotnost razumnosti in je smrtni greh.

 

Jeza

 

Jeza ni usmerjena samo na druge, temveč se lahko obrne proti tistemu, ki dopusti, da sovraštvo poseje semena v njegovem srcu. Takšna oseba najpogosteje stori samomor. Vedeti moramo, da sta kazen in njena izvršitev popolnoma v božjih rokah.

 

Pohota

 

Pretirana želja po seksualnih užitkih. Pretirana so tista hrepenenja in dejanja, ki niso v skladu z božjim namenom, ki je uglaševanje obojestranske ljubezni med zakoncema in spočetje potomstva. Sama pohota je dejanje zoper šesto božjo zapoved (Ne nečistuj).

 

Pohlep

 

Kršenje devete in desete zapovedi (Ne želi svojega bližnjega žene. Ne želi svojega bližnjega blaga). Pretirana nagnjenost ali hrepenenje po užitkih ali imetju.

 

Napuh

 

Napuh je samospoštovanje, ki prekoračuje meje in se postavlja nad ljubezen do Boga. Ta strast krši prvo božjo zapoved (»Veruj v enega Boga«) in je bila vzrok upora angelov in Luciferjevega padca.

 

(Vir neznan)