|
7 smrtnih grehov |
  
|
|
7 smrtnih grehov |
|
Napuh, zavist, pohlep, pohota, požrešnost, jeza, lenoba
Sedem, smrtnih grehov in kaj potem. Težko bi rekli, da vsi Ijudje na pragu tretjega tisocletja verujejo v enega boga, da ne imenujejo po nemarnem božjega imena, slavijo praznike, spoštujejo oceta in mater, ne ubijajo, ne prešuštvujejo, ne kradejo, ne pricajo po krivem in si ne želijo ne žene ne blaga svojega bližnjega. Še vec: svojega napuha, zavisti, pohlepa, pohote, požrešnosti, jeze in zlobe se obicajno sploh ne zavedajo. Ce pa bi lahko, tako kot je to storil prof. dr. Alojz Ihan v knjigi Deset božjih zapovedi, nanje pog ledali z ocmi in znanjem zdravnika oziroma naravoslovca, bi odkrili, da je smisel desetih božjih zapovedi pravzaprav zapisan že v genih in da so Ijudje, ki skušajo po njih živeti, srecni in zdravi. Tisti, ki se vdajajo napuhu, zavisti, pohlepu, sli, požrešnosti, jezi ali lenobi, pa zbolijo, saj s tem grešijo tako zoper dušo kot telo.
Clovek je pac bitje, ki ne more živeti loceno od drugega sveta. Narejeni smo tako, da moramo biti pozorni in navezani na soljudi. Brez tega stradamo in zbolimo, kot ce smo brez hrane. Obcutek smisla dobimo šele, ko smo custveno povezani z drugimi Ijudmi, cetudi prihajamo ob tem z njimi v konflikte. Zagotovo ste že opazili, da se z Ijudmi bolje razumete takrat, ko vas z njimi povezujejo Ijubezen, pa tudi žalost in trpljenje; da napetosti v kolektivu popustijo, ce imajo vsi clani isti cilj. Med Ijudmi, ki znajo najti skupen cilj, skupnega boga, karkoli že ta pomeni, je življenje lepše, manj konfliktno in zato, pravi prof. dr. Ihan, tudi bolj zdravo.
Božje zapovedi so zapovedi našega telesa. Deset božjih zapovedi, to je zakonik, po katerem naj bi živelo in preživelo Mojzesovo Ijudstvo. Ta zakonik je Ijudem še dolga tisocletja zagotavljal osnovo za sožitje in solidarnost. Sodobna civilizacija pa ga je skušala v iskanju hitrega napredka nadomestiti z novimi, še nepreverjenimi pravili življenja, ki v marsicem nasprotujejo preskušenim, notranjim pravilom našega telesa in zato škodijo zdravju.
Danes, ko le redki Ijudje še živijo v skladu s svojim okoljem in s samimi seboj, je premišljanje prof. dr. Ihana o teh starodavnih zapovedih cloveka lahko nadvse koristno pa tudi zabavno. Ce bi znal clovek prisluhniti svojemu telesu, pravi, in bi pravocasno opazil, da mu na primer primanjkuje energije in elana, da ima prevelik ali premajhen tek, da hitro podleže okužbi z mikrobi, slabo spi ali da ga boli želodec, bi kmalu ugotovil, da je njegovo življenje popolno le navidez. Potem bi morda opazil, da že nekaj casa zanemarja katero od osnovnih pravil življenja, da je zato izgubil notranji mir in da se slabo razume z Ijudmi okrog sebe. Žal se Ijudje do takšnih spoznanj le redko dokopljejo pravocasno. Obicajno se tega, da je njihovo življenje sestavljeno iz niza namišljenih podob, zavedo šele, ko se morajo soociti z diagnozo hude, najpogosteje kronicne bolezni.
Sedem smrtnih grehov. Kdor torej krši osnovne zapovedi clovekovega bivanja, ki so položene že v njegove gene, si nakoplje - pa ce je veren ali ne - vsaj enega od sedmih smrtnih grehov. Vsak izmed njih pa krepko škodi njegovemu zdravju.
Menih Evgarius, ki je v 4. stoletju našega štetja prvi opisal smrtne grehe, je uvrstil na prvo mesto napuh. Prof. dr. Ihan pa je presodil, da sta temeljna jeza in lenoba in prej opozorita na mogoc izbruh bolezni.
Jeza
Z jezo se clovek odziva na prepovedi in omejevanje. Ce nas usmeri na težavo in pospeši njeno odpravljanje, je celo koristna. Najpogosteje pa je škodljiva, saj jezen clovek zoži vse svoje delovanje v zamero proti nekomu drugemu. S tem postane nedojemljiv in slep za dogajanje okrog sebe pa tudi za svoje notranje potrebe in njihovo zadovoljevanje.
Jeza nastaja zunaj zavesti. Njenih vzrokov clovek najveckrat sploh ne pozna in stresa jezo na popolnoma nedolžne Ijudi in stvari, njegova dejanja pa zato ne vodijo do rešitev. Pogosto je jeza zanj krinka, s katero prikriva strahove, ki jih noce priznati niti samemu sebi, kaj šele drugim. Jezo je mogoce res obvladati le z odpravljanjem lastnih strahov. Ce jo clovek zgolj zapira vase, povzroca stalne notranje napetosti pa tudi obcasne neprijetne in nepredvidljive eksplozije.
Zdravsivene posledice:
Jeza povzroci razbijanje srca, glavobol, bolecine v želodcu, vratu in prsih. Zaradi nje je clovek pogosto v stresu, posledica tega pa so zvišan krvni tlak, kardiovaskularne bolezni in padec splošne telesne odpornosti.
Lenoba
Clovek je po naravi energicno in delovno bitje, ki poskrbi za svoje dobro pocutje. "Len" je le za stvari, ki niso v njegovem notranjem interesu. Ce pa se v življenju sili delati le stvari, za katere je len, in pri tem ne zna poiskati lastnega veselja ter potreb, izgubi obcutek za življenjski smisel, postane lenuh, lahko pa tudi deloholik. Ljudje, ki ne upajo ali ne znajo izpolnjevati notranjih custvenih potreb, namrec radi bežijo v delo, ki pa je le maska za okolico in jim v resnici ne prinaša zadovoljstva.
Zdravstvene posledice:
Takšni Ijudje se obicajno zanemarijo, imajo slabo telesno kondicijo, nihajo v razpoloženju, so pogosto depresivni in nagnjeni k samomorilnim mislim, radi pa se zatecejo tudi k alkoholu ali drugim zasvojenostim.
Pohota
Zaradi spolnosti, ki za nekaj casa povsem spremeni zaznave in vrednote, lahko clovek premosti svoje strahove do partnerja. Lahko pa jo izrablja samo za drogo, ki mu s svojim opojem omogoci zacasen beg pred lastno življenjsko tesnobo in problemi, partner pa ni važen. Ko postane spolnost zgolj droga, jemlje cloveku energijo in cas za ukvarjanje s pravimi težavami. Te pa se kopicijo in pred njimi ni mogoce vec ubežati; razen morda v bolezen.
Zdravstvene posledice:
Pojavi se kronicna custvena podhranjenost, v kateri clovek ne more vec zadovoljiti svojih in partnerjevih Ijubezenskih potreb. To vodi v stres, antisocialno vedenje, rizicno spolno vedenje, neodgovorno urejanje težav in konfliktov.
Požrešnost
V hrani išce požrešen clovek nadomestilo za Ijubezen in pravo življenje. Ker pa ostajajo njegove resnicne potrebe s tem neizpolnjene, jih skuša zadovoljiti z vedno vecjimi kolicinami hrane. Za svoje prenajedanje in blaženje posledic tega potrebuje ogromno casa in energije, zato še bolj zanemarja lastne potrebe in pozornost do soljudi.
Zdravshrene posledice:
Debel clovek se fizicno poleni, ima negativno samopodobo in težave s svojo eroticno vlogo. Ogrožajo ga bolezni srca, ožilja, sklepov, hormonske motnje, težave pri spolnosti, sladkorna in številne druge bolezni, ki so vse povezane s cezmerno telesno težo.
Celo anoreksicnost in bulimija s svojimi strahotnimi zdravstvenimi posledicami sodita v obmocje greha požrešnosti. Tudi njene žrtve se, namesto z Ijudmi okrog sebe, ukvarjajo pretežno s hrano.
Pohlep
Pohlepnež kopici premoženje, da bi imel z njim nekoc v prihodnosti zadovoljstvo. V resnici pa je zaradi te obsedenosti vse življenje slep za izpolnjevanje svojih notranjih potreb. Bogastva nima nikoli dovolj, saj izvor njegovega nezadovoljstva ni v premoženju, temvec v napacnem odnosu do svojih notranjih stisk in njihovem zanikovanju. Ker nikoli ne najde dovolj casa tako za razvijanje svojih talentov in sposobnosti kot za poglabljanje svojega odnosa do soljudi, se njegove notranje stiske le povecujejo.
Zdravstvene posledice:
Nenehna preobremenjenost in napetost povzrocata strese, iz katerih se lahko razvije kakšna kronicna bolezen. Škrtost do samega sebe in okolice ter slaba, nezdrava prehrana pa vodita v debelost in vse bolezni, ki jih ta povzroca. Ker se pohlepnež prevec posveca delu in zanemarja odnose s soljudmi, je nagnjen k depresijam, hitremu menjavanju razpoloženj in drugim psihicnim težavam.
Zavist
Ce clovek sam ni sposoben zadovoIjiti svojih potreb, se mu ka~ rado zdi, da to odlicno uspeva drugim. Ceprav takšne Ijudi obcuduje, jih hkrati sovraži. Ker ga v resnici sploh ne zanimajo, gleda v njih le svoje neizpolnjene želje. Dokler ga muci zavist, s temi Ijudmi ni sposoben navezati pravih cloveških stikov in živi v osami.
Zdravstvene posledice:
Notranja tesnoba in osamljenost vodita v depresivnost. Zaradi negativne samopodobe clovek zanemarja tako svoje telesne in duševne potrebe kot potrebe drugih, zlasti najbližjih Ijudi.
Napuh
Ta je posledica skrajne notranje nesamozavesti cloveka. Zato skuša s svojimi dejanji nenehno ustvarjati obcutek pomembnosti, nepogrešljivosti in premoci. Ker ga je strah cloveške bližine, skuša Ijudi pridobiti z obvladovanjem in scasoma postaja pri tem vse bolj brezobziren. To pa ga le oddaljuje od njegove najvecje potrebe, ki bi mu jo lahko izpolnila le cloveška bližina in Ijubezen.
Zdravstvene posledice:
Tak clovek v svojem samoljubju skrbi za svoj videz in za svoje zdravje. Tako ostaja telesno zdrav, a custveno nestanoviten otrok. Privlacijo ga nenavadni ekstremni športi, rad manipulira z Ijudmi pa tudi sam s seboj. Zaradi življenja, ki je polno tveganj, pogosto tudi onkraj eticnosti in zakonitosti, pa ga, bolj kot druge Ijudi, ogrožajo nesrece. (Vir neznan)