Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja >

Greh

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Vsak greh, ki ga storimo, nas izpostavi nevarnosti večne obsodbe, saj ne vemo, ali nam bo Bog naklonil čas in milost, da se bomo lahko pokesali in spokorili. (Kfs 259)

 

Jezus: "Lahko misliš kar hočeš, vendar če tvojemu srcu neurejena misel ni pogodu, s tem še ne moreš grešiti. Če pa ti je takšna slaba misel všeč, tedaj svojo voljo že tudi povežeš s slabo mislijo brez ljubezni do bližnjega, in potem nisi daleč od tega, da bi takšno misel, ki sta jo dopadanje in tvoja volja oživila, uresničila, če se ti zdijo okoliščine ugodne in brez zunanje nevarnosti dopuščajo dejanje. Zato je vendar modro in nadvse pomembno nadzirati misli, ki se porajajo v človekovem srcu, z izčiščeno lučjo razuma in čistega uma, kajti misel je seme dejanja; nujnega in modrega nadziranja misli resnično ne bi bilo mogoče izraziti  odličneje kot prav s tem kar pravi Mojzes: 'Ne poželi tega in onega!' Ko te začne močno skominati, je tvoja misel že oživljena s tvojim dopadanjem in s tvojo voljo in potem boš takšno oživljeno misel v sebi zelo težko povsem zatrl(a). Misel in zamisel sta vendar, kot sem prej rekel, seme dejanja, to pa je sad semena. Kakršno pa je seme, takšen je tudi sad. Zato si lahko misliš, kar hočeš; toda ne oživi nobene misli in nobene zamisli do sadu, dokler to misel ali zamisel temeljito ne preveriš pred sodnim stolom svojega razuma in uma! Šele tedaj, ko misel tam prestane svetlobni  in ognjeni preskus, jo lahko oživiš v sad ali dejanje in tedaj te že sme mikati kaj dobrega in resničnega; toda nekaj neurejenega, ki očitno nasprotuje ljubezni do bližnjega, te ne sme mikati!" (VJn7 36:2-3)

 

Jezus: "Resnično, resnično povem vam. Kdor dela greh, je tudi hlapec greha, kot sem to že prej omenil. Hlapec pa ni svoboden, ker mora vedno ubogati skomine in strasti svojega mesa. Hlapec ne ostane večno v hiši, ampak le sin. Hlapec pa je vsak grešnik in hiša je Božje kraljestvo in njegova pravičnost in sin je resnica. Če pa vas zdaj osvobodim Jaz kot resnični Sin Božjega kraljestva, potem ste tudi resnično in prav svobodni. (VJn6 199:4)

 

Najbolje pa je, če človek zmeraj govori: O Gospod, bodi milostljiv meni, grešniku in ne sodi o hudobiji nikogar... Resnično, kdor je takšen in tako dela, ni samo čist pred Menoj in četudi bi imel nad seboj marsikak greh, v katerega ga je tu in tam prisililo njegovo meso - marveč je ob tem Moj popolni brat in z Menoj kralj nebes in vseh njegovih krasot. Kajti četudi meso kakšnega človeka pogosto dražijo hudobni demoni, pa njegova duša ostaja zmeraj v Mojem duhu. Saj se morajo pogosto tudi angeli spustiti v pekel, v mlakužo vseh pregreh, in ko se vrnejo, so spet tako čisti kot poprej v najvišjih nebesih. In tako je neredko z Mojimi brati na tej zemlji: četudi se na zunaj včasih spustijo v pekel, da bi tam ohranili Božji red in oblast Božje volje, pa kljub temu ostane njihova duša čista v povezavi z Mojim duhom v njej. (VJn2 209:3-5)

 

No ali ni zmaga nad Adamom in Evo nič ? Ali to lahko imenuješ čudež, enak temu ? Če ti najbujnejša vlačuga pokaže vse mesene čare in te z zelo pohotnimi očmi vabi, ali bo kaj čudežnega, če ji iz samega poltenega poželenja padeš v njene lepe mehke roke ? Takšnih Adamovih in Evinih čudežev se danes žal dogaja vse preveč, zmeraj pa pripadajo najnižji in najbolj grobi naravi... (VJn3 52:26-27)

 

Jezus: "...Resnično, povem ti, da imajo v nebesih več veselja nad enim grešnikom, ki svoje grehe spozna kot takšne, jih prezira, resnično obžaluje, se zaradi njih prav in razumno pokori, se temeljito poboljša in nič več ne greši, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki nikoli niso potrebovali podpore..." (VJn6 68:11)

 

Mar ljudje mislijo, da jih bomo pustili pri miru, če bodo rekli: "Verujemo," in jih potem ne bomo skušali ?! Mi pa smo skušali tudi njihove prednike. Gospod hoče z gotovostjo ločiti resnicoljubne od lažnivcev. (Ko 29:2-3)

 

In spet, Gospod Bog je zapovedal, naj ljudje ne morijo; naj ne lažejo; naj ne kradejo; naj ne izgovarjajo imena Gospoda, njihovega Boga, vnemar; naj ne zavidajo; naj ne bodo zlonamerni; naj se ne prepirajo med seboj; naj se ne predajajo vlačugarstvu; in naj ne delajo nič od tega; kajti kdor bo to počel, bo pogubljen. (2 Nefi 26,32)

 

... in si šel v sironsko deželo med lamanskimi mejami za vlačugo Izabelo. Da, mnogim je ukradla srce; to pa te ne opravičuje, sin moj. Moral bi skrbeti za služenje, ki ti je bilo zaupano. Mar ne veš, sin moj, da je to nagnusno v Gospodovih očeh (* verjetno govori o nečistovanju); da najbolj nagnusno od vseh grehov razen od prelivanja nedovžne krvi ali zanikanja Svetega Duha? Kajti glej, če zanikaš Svetega Duha, ko je že imel mesto v tebi, in veš, da si ga zanikal, glej, je to greh, ki je neodpustljiv; in kdor mori proti Božji luči in vedenju, odpuščanja ne dobi lahko, da, povem ti, sin moj, da odpuščanja ne dobi lahko. (Alma 38,3-6)

 

Jezus: Človeka ne omadežuje to kar gre v usta, ampak to kar prihaja iz ust, to omadežuje člokeka. (Mt 15,11)

 

Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. Potem takem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega, zakaj dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobro, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega razuma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil tega telesa, ki je zapisano smrti? Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potem takem z razumom služim božji postavi, z mesom pa postavi greha.. (Rim 5,15-25)

 

Jezus: "Kdor iz sebične varčnosti preide v popolno skopuštvo je že na zemlji hudič v človeški podobi, ki se zmeraj upira Božjemu duhu, ki je čista ljubezen in zato nikdar ne bo deležen blaženosti. Kakor zaneslivo obstajajo nebesa, prav tako zanesljivo obstaja tudi pekel, katerega črv nikoli ne umre in čigar ogenj nikoli ne ugasne. Kdor pride vanj po svoji nesporni volji, pa po svoji volji nikoli ne bo prišel iz njega in to je resnicna, večna smrt duše. To si tudi zapomnite in se varujte, da ne bi podlegli sebičnosti, samoljubju, nevoščljivosti, lakomnosti in napuhu sveta, kajti vseh drugih grehov se človek prej znebi, kakor pravkar naštetih." (VJn6 227:8)