Jezus o Jožefovi smrti: "Mnogi menijo, da kot človek nisem trpel, ko je smrt utrnila pogled svetnika, ki je bedel nad našo hišo. Če sem bil Bog, če sem poznal srečno Jožefovo usodo in se nisem žalostil zaradi njegovega odhoda, saj mu bom po kratkem postanku v predpeklu odprl nebesa, sem pa kot človek žaloval za njim v hiši, ki je pogrešala njegovo ljubeznivo prisotnost. Jokal sem za preminulim prijateljem. Mar ne bi smel jokati za tem svojim svetnikom, na čigar prsih sem majhen spal in katerega ljubezen sem užival dolga leta?" (Ekmjbr1,37)
