Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Viri

Mormonova knjiga v prvi vrsti pričuje o Božjem izvoru Jezusa Kristusa in vsebuje nauke evangelija Jezusa Kristusa. Po mojem mnenju bi jo lahko obravnavali kot dodatek k Bibliji. Poleg tega pa kakor Biblija, opisuje zgodovinska dogajanja dveh skupin Izraelcev, ki jih je Bog popeljal na ameriški kontinent, kjer sta prerasli v veliki ljudstvi. Prva skupina je prišla na ameriški kontinent v času pomešanja jezikov pri gradnji babilonskega stolpa, druga pa pred vpadom babilonskega kralja v Izrael, torej okoli leta 600 pr Kr.

Mormonovo knjigo sestavlja več knjig, ki so jih pisali preroki ameriškega kontinenta, če jih smem tako imenovat.

Mozija navaja kako so bili prevedeni zapisi prvega ljudstva, ki je prišlo na ameriški kontinent:

In sedaj, prevedel (tekst na medeninastih ploščah) jih je s pomočjo tistih dveh kamnov (Tumim in Urim), ki sta bila pritrena v dva obročka v okviru. Te reči so bile torej pripravljene od začetka in so se izročale iz roda v rod z namenom, da bi se prevajali jeziki; in ohranjala in varovala jih je roka Gospoda, ki bo vsakemu bitju, ki bo posedovalo deželo, razodel krivičnosti in gnusobe svojega ljudstva; in kdor ima te reči, se prav kakor v starodavnih časih imenuje videc. (Mozija 28,13-16)

...in zgodilo se je, ko je tako v srcu premišljeval, glej, je k njemu prišel glas, rekoč: Blagoslovljen bodi, Nefi, zaradi tega, kar si naredil... (Heleman 10,3-4) (način komunikacije)

Jeredov brat moli k Gospodu pred odhodom druge skupine na ameriški kontinent: ...In vem, o Gospod, da imaš vso moč in lahko v človekovo korist napraviš, karkoli hočeš; zato se, o Gospod, s prstom dotakni teh kamnov in jih pripravi, da bodo svetili v temi; in svetili nam bodo v barkah, ki smo jih pripravili, da bomo imeli luč, ko bomo šli preko morja. Glej, o Gospod, ti to lahko napraviš. Vemo, da lahko pokažeš veliko moč, ki se človeškemu razumevanju zdi majhna. In zgodilo se je, ko je bil Jeredov brat te besede izrekel, glej, je Gospod iztegnil roko in se s prstom dotaknil kamnov enega za drugim. In Jeredovemu bratu je z oči padla tančica in videl je Gospodov prst; in bil je kot prst človeka, kakor iz mesa in krvi; in Jeredov brat je padel pred Gospoda, kajti obšel ga je strah. In Gospod je videl, da je bil Jeredov brat padel na zemljo; in Gospod mu je rekel: Vstani, zakaj si padel? In Gospodu je rekel: Videl sem Gospodov prst in sem se zbal, da bi me ne udaril; kajti nisem vedel, da ima Gospod meso in kri. In Gospod mu je rekel: Zavoljo svoje vere si videl, da bom nase prevzel meso in kri; in nikoli ni človek prišel predme s tako silno vero, kakor si ti; kajti če bi ne bilo tako, bi ne videl mojega prsta. Si videl več kakor to? In odgovoril je: Ne; Gospod, pokaži se mi. In Gospod mu je rekel: Verjameš besedam, ki jih bom govoril? In odgovoril je: Da, Gospod, vem, da govoriš resnico, kajti ti si Bog resnice in ne moreš lagati. In ko je bil te besede izrekel, glej, se mu je Gospod pokazal in rekel: Glej, ker to veš, si odkupljen od padca; zatorej se vrneš v mojo navzočnost; zato se ti pokažem. Glej, jaz sem ta, ki je bil pripravljen od osnovanja sveta, ki bo odrešil svoje ljudstvo. Glej jaz sem Jezus Kristus. Jaz sem Oče in Sin. V meni bo vse človeštvo imelo življenje in to večno življenje, in sicer kdor bo verjel v moje ime; in postali bodo moji sinovi in hčere. In nikoli se nisem pokazal človeku, ki sem ga ustvaril, kajti nikoli ni človek verjel vame, kakor si ti. Vidiš, da si ustvarjen po moji podobi? Da, prav vsi ljudje so bili v začetku ustvarjeni po moji podobi. Glej, to telo, ki ga sedaj vidiš, je moje duhovno telo; in človeka sem ustvaril po svojem duhovnem telesu; in prav kakor sem se prikazal tebi, da sem v duhu, se bom prikazal svojemu ljudstvu v mesu. (Eter 3,4-16)

Ko človek opazuje današnjo družbo, ki je vsak dan bolj brez morale se mu zdi, da slabše ne bi moglo biti, pa so bili v zgodovini že neštetokrat še slabši časi. Enega izmed njih opisuje Mormon - lider plemena ameriških indijancev v drugem pismu sinu Moroniju okoli leta 420 po Kr.:

Drugo Mormonovo pismo sinu Moroniju. Med leti 401 in 421 po Kr.

Moj ljubljeni sin, ponovno ti pišem, da boš vedel, da sem še živ; tora pišem nekoliko o tem, kar je žalostno. Kajti glej, z Lamanci sem bil bojeval hudo bitko, v kateri nismo zmagali; in Arheantus je padel pod mečem in tudi Luram in Emron; da, in izgubili smo veliko število odličnih mož. In sedaj glej, sin moj, bojim se, da bodo Lamanci to ljudstvo pokončali; kajti ne pokesajo se in satan enega proti drugemu nenehno podžiga k jezi. Glej, nenehno delam z njimi; in ko Božjo besedo spregovorim z ostrostjo, trepetajo in se jezijo name; in ko ne uporabljam ostrosti, postanejo trdosrčni do nje; zatorej se bojim, da se je Gospodov Duh prenehal truditi z njimi. Kajti tako silno se jezijo, da se mi zdi, da se ne bojijo smrti; in izubili so medsebojno ljubezen; in nenehno žejajo po krvi in maščevanju. In sedaj, ljubljeni sin, navkljub njihovi brezčutnosti marljivo delajva; kajti, če bova prenehala delati, bova pod obsodbo; kajti medtem, ko sva v tem tabernaklju iz ila, morava delo opravljati, da bova premagala sovražnika vse pravičnosti in se bo najina duša odpočila v Božjem kraljestvu. In sedaj bom nekoliko pisal o trplenju tega ljudstva. Kaji glede na védenje, ki sem ga prejel od Amorona, glej, imajo Lamanci veliko ujetnikov, ki so jih zajeli pri Šerizajevem stolpu; in tam so bili možje ženske in otroci. In može in očete tistih žensk in otrok so pobili; in ženske hranijo z mesom njihovih mož in otroke z mesom njihovih očetov; in čisto malo vode jim dajejo. In neglede na to strašno gnusobo Lamancev ta ne presega te od našega ljudstva v Moriantumu. Kajti glej, veliko lamanskih hčera so zajeli; in potem ko so jih prikrajšali za to, kar je bilo najdražje in najdragocenejše od vsega, kar je neomadeževanost in krepost - in potem ko so bili to storili, so jih umorili na najbolj krut način, tako, da so njihova telesa mučili prav do smrti; in potem, ko so to storili, so njihovo meso požrli kakor divje živali; zavoljo svoje trdosrčnosti; in to delajo v znak junaštva. O ljubljeni sin, kako lahko takšno ljudstvo, ki je brez omike - (in le nekaj let je minilo in so bili omikano in čudovito ljudstvo) ampak, o, sin moj, kako lahko tako ljudstvo, katerega radost je v takšni gnusobi - kako lahko pričakujemo, da bo Bog zadržal svojo roko v sodbi nad nami? Glej, moje srce kliče: Gorje temu ljudstvu! Prikaži se v sodbi, o Bog, in skrij njihove grehe in hudobijo in gnusobe izpred svojega obličja! In spet, sin moj, veliko vdov je in njihovih hčera, ki ostajajo v Šerizaju; in živeža, ki ga niso odnesli Lamanci, glej, je odnesla Zenifijeva vojska in jih pustila tavati naokrog za hrano; in veliko starih žensk se ob poti onesvesti in umrejo. In vojska, ki je z menoj, je šibka; in lamanske čete so med Šerezajem in menoj; in toliki, kolikor jih je pobegnilo k Aronovi vojski, so postali žrtve njihove surovosti. O izprijenost mojega ljudstva! Brez reda so in brez milosti. Glej, jaz sem samo človek in in imam samo človeško moč in nič več ne morem uveljavljati svojih ukazov. In postali so močni v svoji izprijenosti; in so enako surovi in ne prizanesejo nikomur, niti staremu ne mlademu; in radostijo se v vsem razen v tem, kar je dobro; in trplenje naših žensk in naših otrok na obličju te dežele presega vse; da, jezik ne more povedati, niti se tega ne da zapisati. (Moroni 9,1-19)