Jezus: "...Sicer pa pekel sam po sebi ni neki določen kraj, prav tako kot niso tak kraj nebesa, ampak sta tako pekel kot nebesa odvisna le od človekovega notranjega stanja. Tako sta lahko angel in najhujši hudič tesno skupaj in sta vendarle duhovno neskončno oddaljena drug od drugega in angel je neoziraje se na hudiča, ki naravno stoji zelo tesno ob njem, zagotovo v nebesih, hudič pa v peklu in ne ve nič o angelu, ki stoji tik ob njem. Tega zdaj pač ne moreš tako zlahka razumeti, kajti duhovne razmere so povsem drugačne kakor tuzemske. Vendar se za pazljivega opazovalca tudi tu najdejo marsikakšni podobni pojavi, ki se zelo natančno ujemajo z onostranskimi. Tako na primer si lahko človek, ki je notranje tvoj največji sovražnik ter noč in dan tuhta, kako bi te kar najbolj boleče prizadel, fizično blizu, duhovno pa daleč. Ne more te prenašati na tako visokem položaju in bi ga raje zasedel sam. Je pa svetovno moder in zna svoje notranje čutenje pred teboj tako prikrivati, da ga nikakor ne moreš niti slutiti. Če torej prideš k njemu, te bo sprejel kar najbolj vljudno in ti izkazal vse časti, v resnici pa bi te rad, če ne bi bilo tako strogih kazenskih zakonov, pri priči pokončal. Toda misli si: ti si zdaj visoko zgoraj, jaz pa še globoko spodaj. Prej mi moraš pomagati navzgor, ko pa bom enkrat visoko gori, tedaj bom že poskrbel, da te bom strmoglavil v prepad. Glej, to je že popoln hudič, ki je že s telesom in dušo v peklu, medtem, ko si ti, kot zmeraj pravičen in pošten mož, v nebesih. Glej, če sta ti in tvoj hudobni sočlovek drug poleg drugega, so fizično vzeto nebesa in pekel tesno drug ob drugem, toda kljub temu ti pekel ne more storiti nič, ker je med vama zakon ustvaril strmo in neprehodno ločilno steno. Toda kako različno je vajino notranje stanje in kako silno sta po njem oddaljena drug od drugega. Glej tu imaš podobo nebes in pekla, kako sta odmaknjena drug od drugega." (VJn6 237:2-6)