Družina

Jezus: "Kje so danes družine, v katerih učijo otroke, da vzljubijo delo kot sredstvo za stvari, s katerimi bodo razveseljevali starše? Danes so otroci vladarji v hišah. Doraščajo trdi, brezbrižni, grobi do staršev. Starše imajo za hlapce, za svoje sužnje. Ne ljubijo jih, a tudi sami prejemajo malo ljubezni. Medtem ko iz otrok ustvarjate muhaste nasilneže, se ločujete od njih s sramotno odsotnostjo. Otroci so last vseh, ne samo vas, o starši dvajsetega stoletja! So last dojilje, vzgojiteljice, zavoda... če ste bogati. Če pa ste revni, so last tovarišev, ceste, šole, samo vaši niso. Ve, mame ste jih rodile in konec. Vi, očetje, ravnate enako. Toda otrok ni samo telo, ampak tudi duša, srce, duh. Verjemite, da ni nihče bolj kot oče in mati dolžan in upravičen, da izoblikuje to dušo, to srce, tega duha. Družina je in mora biti. Ni teorije ali napredka, ki bi lahko uničil to resnico, pa ne bi povzročil razdejanja. Iz uničene družine lahko pridejo le še bolj pokvarjeni moški in ženske, ki bodo povzročali vedno večje razdejanje. In v resnici vam povem, da bi bilo bolje, ko na zemlji več ne bi bilo zakonov in potomcev, kot pa da so družine, ki so med seboj manj povezane kot krdela opic, družine, ki niso šole čednosti, dela, ljubezni, vere, ampak kaos v katerih živi vsak zase, kot zobato kolesje brez zob, ki konča tako, da se polomi. Uničujete, razbijate. Sedaj lahko vidite in prenašate sadove svojega uničevanja najsvetejše oblike družbenega življenja. Le nadaljujte če hočete. Toda ne pritožujte se, če zemlja postaja čedalje bolj pekel, bivališče prikazni, ki žrejo družine in narode. Vi to hočete in tako naj vam bo." (Ekmjbr1,37)