Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja >

Človek

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Ko je Bog ustvaril Adama iz ilovice, je bilo to stvarjenje samo materialno in pri tem ni bilo nič duhovnega, razen Boga samega. Ko pa je nato Bog v mrtvo obliko vdihnil živo dušo in vanjo mislečega duha... (VJn1 117:4)

 

Kdor želi biti svoboden, osvobojen, se mora prvo naučiti, da ni materialno telo. (BG uvod stran 6)

 

Krišna: "Za tistega, ki je obvladal um, je ta njegov največji prijatelj, a za tistega, ki to ni storil je um njegov največji sovražnik." (BG 6.6)

 

Resnično ne moreš usmeriti na pravo pot, kogar bi rad. Gospod pokaže pravo pot, komur sam hoče in dobro ve, kdo se bo usmeril na pravo pot. (Ko 28:56)

 

O sinko moj (torej smo ljudje tudi po Koranu božji otroci), moli in zahtevaj opravljanje dobrih del! Odvračaj od zlih dejanj in potrpežljivo prenašaj usodo! Tvoja dolžnost je tako ravnati. Ne bodi nadut in ne obračaj se prevzetno stran od ljudi, zakaj Gospod ne mara ne ošabnega ne hvalisavega človeka. (Ko 31:17-18)

 

Jezus: "Vse je duhovno." Vassula: "Razumela sem: vse je nadnaravno. Tega fizično ne moremo doumeti niti razložiti. To obstaja v nadnaravnem in ne v našem 'realnem' svetu. Jezus: "Mnogi od vas pozabljate, da sem Duh in da ste tudi vi duh." (RžvB1 235)

 

Kajti posvetni človek je Bogu sovražnik in je bil od Adamovega padca in bo na veke vekov, če se ne preda očarljivostim Svetega Duha in ne odvrže posvetnega človeka in postane sveti preko odkupne daritve Gospoda Kristusa in postane kot otrok, ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, poln ljubezni, pripravljen podreči se vsemu, kar se Gospodu zdi prav mu zadati, prav kakor se otrok podvrže svojemu očetu. (Mozija 3,19)

 

Jezus: Človek je bil ustvarjen po božji podobi. Ena izmed podobnosti je zmožnost duha, da se lahko spominja, vidi in predvideva. To so sposobnosti za odkrivanje bodočnosti.... ...Toda premislite. Mar vam tisti najvišji Um, tista Misel, ki vse ve, tisti Vid, ki vse vidi, ki vas ustvarja z dejanjem svoje volje in z dihom svoje neskončne ljubezni ter vas ima za svoje otroke tako po izvoru kot po cilju, more dati nekaj, kar bi bilo različno od njega? To vam daje v neskončno majhni meri, ker stvar ne more zaobseči Stvarnika. Toda, to malo, kar daje, je dovršeno in popolno v svoji neskončni majhnosti. (Ekmjbr1 10.pog)

 

Jezus: "...Za svojo starost imaš povsem razsvetljen razum in ta je začetna luč srca; in kdor ima pravo luč srca, lahko tudi kmalu in zlahka najde pravo luč življenja..." (VJn7 38:2)

 

Glej, če ima človek vse, kar potrebuje, se prav dobro počuti; nič ga ne skrbi, nič ne dela, zgolj uživa in le malo sprašuje o tem, ali obstaja Bog ali življenje po telesni smrti, ali je človek več kot žival ali žival več kot človek. Za gore in doline mu ni mar, zima in poletje ga ne skrbita; kajti poleti ima senco in kopališča, kjer se ohladi, za zimo pa toplo obleko in kamine, ki prijetno grejejo. Prav tako mu je tudi vseeno, ali je bilo leto rodovitno ali ne; saj je, prvič, za deset let preskrbljen z vsakovrstnimi zalogami in drugič, ima dovolj denarja, da si lahko dokupi, kar koli bi mu manjkalo. Glej, takšen človek živi potem ravno tako lagodno kot pitan vol hlevu in tudi ne misli veliko več kot vol in torej tudi ni nič drugega kot živalski uživač v človeški podobi. Če bi prišel k takšnemu in mu pridigal evangelij o Božjem kraljestvu, ti bo storil isto, kar stori vol v hlevu nadležni muhi, ki ga moti v njegovem udobnem žretju; vol zamahne z repom po motečem gostu in ta mora hitro pobegniti, da ga ne bi ubil ali vsaj hudo poškodoval. In glej, takšen brezskrben požeruh bo namignil svoji služinčadi, ki pravzaprav tudi ni nič drugega kot rep takšnega brezskrbnega uživača, ki mu odganja muhe, naj te prežene; ti pa boš očitno kar se da hitro pobegnil in boš šele v varni oddaljenosti lahko razmislil o tem, kakšen učinek je imelo tvoje evangeljsko oznanilo pri požeruhu. Jaz pa znam takšnim volom narediti povsem drugačno pridigo: Pustim, da jih doleti ena zemeljska nesreča za drugo; s tem zabredejo vsakovrstne skrbi, strah in tesnobo, začnejo razmišljati, iskati in vpraševati, kako je vendar mogoče, da so zdaj stiskani od vseh strani, ko vendar nikoli nikomur niso naredili nobene krivice in so vedno živeli kot urejeni in pošteni ljudje! To pa se jim dogodi samo zaradi nujno potrebnega vrenja. Na stopnji pravega vrenja zahrepenijo takšni ljudje potem po prijateljih, ki bi jih lahko spet umirili; tedaj pojdi k njim ti in jim oznanjaj evangelij, pa te bodo poslušali in nikdar več ne bodo dvignili nadte svojega ponosnega in besno mahajočega repa! (VJn1 219:3-10)

 

(Gospod): Pritožujete se še nad Bogom in govorite: 'Kako je mogel Bog poslati na zemljo vesoljni potop, v katerem se je utopilo vse življenje in kako uničiti Sodomljane in Gomorjanet!?' O nič lažjega kakor to! Le čemu bi dopuščali da se po tleh neke zemlje še dalje prerivajo oživljene in okrašene kepe mesa, katerih duše so se tako zelo oddaljile od starega Božjega reda, da je iz njih zaradi same skrbi za meso izginila tudi poslednja sled zavesti o samih sebi!? Ali lahko obstala še hujša inkarnacija (zgostitev) človeške duše od tiste, v kateri duša ne le izgubi vsako slutnjo o Božjem duhu v sebi, marveč se nazadnje tudi sama tako zelo izgubi, da začne čisto resno tajiti svoj obstoj in .je ni več mogoče prepričati, da obstaja!? Da, če pri človeštvu sveta nastane takšno stanje, potem je tudi človek prenehal hiti človek; potem je samo še instinktivno razumna žival in je za zdaj nezmožen kakršnega nadaljnjega razvoja duše in duha. Zato mora takšno meso umreti in razpasti s preveč intenzivno inkarnirano (zelo zgoščeno) dušo vred, da lahko duša, osvobojena vsakršne inkarnacije, po mnogih tisočletjih morda še na tej ali na kakšni drugi zemlji stopi na pot samorazvoja in osamosvojitve. Da pa je zdaj že spet kar precej ljudi, ki zaradi samih velikih skrbi za svet in svoje meso ne vedo ničesar več o svoji duši, to lahko razvidite deloma po vas samih, deloma po saduccjih in večinoma po vseh ljudeh; kajti tu nihče več ne ve odgovoriti, kdo in kaj je duša! Sicer jo izgovarjajo in pravijo: 'Pri moji duši', in 'v moji duši'; če pa potem koga vprašamo: 'Prijatelj, kdo in kaj je vendar duša?', tedaj je vprašani takoj podoben volu pred goro in ne ve ne naprej ne nazaj! (VJn3 21:1-4)

 

Duševni (tj. posvetni, neduhovni) človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče. (1 Kor 2:14-15)

 

Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi. (1 Kor 3:16-17)

 

Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu. (1 Kor 6:19-20)

 

Krišna: "Živa bitja na tem pogojenem svetu so Moji večni ločeni delci. Zaradi pogojenega življenja, se težko borijo s šestimi čuti, v katerega se prišteva tudi um."

Avtor: "Ta verz jasno pojasnjuje identiteto živih bitij. Živo bitje je večno ločen delec Vsemogočnega Gospoda. Napačno je razmišljanje, da je živo bitje v pogojenem svetu ločen delec Vsemogočnega Gospoda, v svobodnem stanju (po smrti in odrešenju od ponovnih rojstev) pa se ponovno staplja z Vsemogočnim Gospodom. Večno je ločeno. Jasno je navedeno: Sanatan. Po vedskih svetih spisih, se Vsemogočni Gospod manifestira in ekspandira v nešteto ekspanzij, od katerih se primarne ekspanzije nazivajo visnu-tattva, sekundarne živa bitja. Z drugimi besedami, Vishnu-tattva je osebna ekspanzija, živa bitja pa so ločene ekspanzije... ...ločene ekspanzije, živa bitja, imajo svojo lastno identiteto. Kot delci Vrhovnega Gospoda, živa bitja posedujejo Njegove lastnosti v drobcenem obsegu in ena od njih je neodvisnost. Vsako živo bitje kot osebna duša ima svojo lastno osebnost in drobceno obliko neodvisnosti. Z zlorabo te neodvisnosti postane pogojena duša (se inkarnira v materialni svet), a spravilno uporabo te neodvisnosti ostaja vedno v svobodnem stanju... In Madhyandinayana-Šruti najdemo naslednje besedilo: ...tu je rečeno, da ko živo bitje odvrže svoje materialno telo in preide v duhovni svet, da oživi svoje duhovno telo in v svojem duhovnem telesu lahko vidi Vsemogočno Božjo Osebnost iz oči v oči. Lahko ga čuti in razgovarja z Njim iz oči v oči in spozna Vrhovno Osebnost takšno kakršna je..." (BG 15:7)

 

Rečem Jaz: »Niti tukaj niti v Samariji ali na kakšnem drugem kraju. in vendar te poznam že od tvojega rojstva in sem te poznal celo veliko prej in zmeraj sem te ljubil kot Svoje življenje! Kako ti je to všeč? Si zadovoljna z Mojo ljubeznijo? Glej, ko si, dvanajstletna v Samariji padla v cisterno, sem bil Jaz tisti, ki te je potegnil iz nje; toda ti nisi mogla videti roke, ki te je dvignila iz cisterne! Ali se še spominjaš tega?« (VJn1 28,5)