Duše

Jezus: "Seveda so razlike med ljudmi. Nekatere duše so od zgoraj. Te so krepkejše in zli duhovi te zemlje jim morejo le malo do živega ali pa sploh ne. Takšne duše lahko vzdržijo celo težje preizkušnje mesenega življenja, ne da bi jim to kaj posebno škodovalo. Ko se pri njih prebudi duh, to je skrita kal praživljenja in potem s svojimi koreninami večnega življenja prodre skozi dušo, bo tudi takšna, le malo pokvarjena duša pri priči ozdravljena in ves človek bo popoln... Duše nekaterih ljudi so bile nekdaj celo nebeški angeli. No, pri teh se težko kaj pokvari. Zgled za to so Janez Krstnik in preroki kot Mojzes, Elija, Izaija in mnogo drugih in na tej zemlji je še zdaj veliko takšnih, ki so prišli iz nebes, da bi tu z Menoj prehodili to najožjo pot mesa. Takšni ljudje so sposobni zelo hudih preskušenj mesenega življenja in jih tudi zmeraj prenašajo kar najbolj požrtvovalno." (VJn4 34:8-9)

Zemlja je nosilka dvojne vrste ljudi. Prva in boljša vrsta izhaja od zgoraj, že prvotno, med temi je treba razumeti Božje otroke. Druga in pravzaprav huda vrsta pa izhaja samo s te zemlje; njihova duša je tako rekoč sestavljena iz posameznih življenjskih delcev, ki so, odvzeti Satanu, kot materija ujeti v masi Zemljinega telesa, od tod potem prek rastlinskega sveta preidejo v živalski svet, se po mnogih stopnjah živalskega sveta potem končno kot potenca, sestavljena iz neštetih delcev praduše, izoblikujejo v dušo posvetnega človeka ter pri posebej neblagoslovljenih spočetjih v telesih žensk privzamejo meso in so potem, enako kot otroci svetlobe iz nebeške duhovne sfere, rojeni v ta svet. No, takšni otroci so, ker je vse njihovo bitje vzeto iz Satana, potem tudi zmeraj bolj ali manj izpostavljeni nevarnosti, da jih obsede kakšen hudobni duh, to se pravi črna duša hudičevega človeka, ki je nekoč v telesu že živel na tej zemlji, kar pa se najpogosteje lahko zgodi tam, kjer se takšna mlada, iz Satanovega dela zemlje vzeta duša začenja usmerjati v dobro in nebeško smer. Ker se s tem en del življenja iztrga iz sfere pekla, povzroči to celotnemu peklu neznosno bolečino, zato potem tudi poskuša vse mogoče, da bi preprečil takšno rano. Seveda boš zdaj vprašal, kako bi vendar to moglo peklu povzročiti bolečino; saj mora biti takšna duša v primerjavi s peklom vendar neznansko manjša in neznatnejša kot je človekov las v primerjavi s celim človekom. In Jaz ti povem, da je to vsekakor pravilna presoja; toda zgrabi na svojem telesu najmanjši las in ga izpuli, pa boš videl, da ob puljenju lasu ne boš čutil bolečine samo tam, kje: je bil las, marveč po vsem telesu, in ta bolečina bi te spravila v obup, če bi le trajala samo eno uro. Iz te razlage, ki sem ti jo dal, lahko zdaj že nekoliko globlje uvidiš, kajti na zemlji prihaja in bo do konca te zemlje prihajalo do obsedenosti. Ta obsedenost pa ima za obsedenega tudi dobro plat; kajti takšna duša, katere telo ima v posesti kakšen hudič, bo s trpljenjem svojega mesa Očiščena in obvarovana pred škodljivo spojitvijo s svojim telesom. Ob pravem času pa potem že pride pomoč od zgoraj, in tedaj je posvetna duša povsem pridobljena za nebesa." (VJn2 169:3-7)