Iskanje resnice > Veliki nauk življenja

Glej, tega ti ne bi povedal, toda v srcu svoje duše, ali bolje svojega jaza... (VJn3 33:7)

Kaj si zdaj rekel o nekakšnem duhu v duši ? Saj je vendar duša tisto kar imenujemo duh.

Da, prijatelj, če še tega ne veš, da v vsaki duši prebiva duh vsega življenja, potem seveda še dolgo ne boš mogel razumeti, od kod mi moj delček modrosti. Veš, tako je tudi s teboj še težko govoriti, kajti z odprtimi ušesi ne slišiš in s prav tako odprtimi očmi ne vidiš ničesar. Duša je vendar samo posoda življenja iz Boga, še zdaleč pa ne življenje samo, kajti, če bi bila življenje samo, kateri preroški vol bi ji lahko kdaj čvekal nekaj o doseganju večnega življenja kot tudi nasprotno o mogoči večni smrti. Ker pa lahko duša šele po poti resnične Božje kreposti doseže večno življenje, to lahko dokažemo z mnogimi primeri, seveda ne more biti sama življenje, temveč je samo sprejemna posoda zanj. Samo iskrica v središču duše je tisto, kar imenujemo Božji duh in resnično življenje.To iskrico je treba hraniti z duhovno hrano, ki je čista Božja beseda. S pomočjo te hrane postaja iskrica v duši večja in močnejša, navsezadnje privzame sama človeško obliko duše, nazadnje prodre skozi vso dušo in jo na koncu spremeni v svoje bitje. Potem seveda duša sama vsa postane življenje, ki se kot takšno spozna v vsej globini globin. Šele potem, ko se življenje tako do cela spozna in se čisto jasno zave samo sebe, spozna modrost iz temelja, toda dokler temu ni tako, ne moremo govoriti o kakšni modrosti. Resnična modrost je vid duha v očesu duše, ko pa duša še vprašuje kaj je duh v njej - od kod naj ji pride svetloba duha in življenja v njen oslepeli vid ? (VJn3 42:3-8)

Jezus: " To vam pripovedujem zato, da boste spoznali, kako težko in mučno je napredovati do popolnosti notranjega življenja onstran in kako lahko in sproščeno tukaj, kjer je duša odeta še v materialno telo, v katero lahko najprej odloži vso svojo materialnost, kakor in kadar le hoče, toda onstran to ni tako zlahka mogoče, ker nima več materialnega telesa in s svojimi nogami tudi ne hodi po materialnih tleh, temveč po duhovnih, iz dušinih misli in idej narejenih, ki pa nikakor niso primerna, da bi sprejela iz duše izločeno materialnost in jo za večno pokopala v sebi... Vidite, in prav tako je z materialnim deležem greha, ki se še onstran drži duše. Četudi ga duša izloči iz sebe in vrže na tla svojega sveta, ji ta trud le malo koristi, včasih celo sploh nič, ker so tla, na katerih duša v svetu duhov stoji in se po njih primerna, prav tako njen del." (VJn4 94:3,5)

Nadangel Rafael: "Vsak človek ima neumrljivo dušo in še bolj neumrljivega duha. Da pa duša kot duh, ki se je razvil iz materije, postane povsem eno z Božjim praduhom, ki se imenuje 'ljubezen', mora duša vse svoje prizadevanje samodejno usmeriti v to, da se, prvič, odtegne materji in njenim večnim zahtevam in vse svoje prizadevanje, delo in početje usmeri zgolj v čisto duhovnost, drugič pa mora neprenehoma skrbeti samo za to, da postane eno z duhom čiste Božje ljubezni, ki prebiva v njej, kajti Bog sam je v Svojem prabitju najčistejša ljubezen. Kako pa lahko človek izve, da je njegova duša postala eno z resničnim Božjim duhom v njej ? To nadvse zlahka izve iz sebe. Ko v sebi ne boš čutil več napuha, ne nepotrebnega častihlepja, nevoščljivosti, lakomnosti in hrepenenja po blišču, nobene sebičnosti, zato pa toliko več žive ljubezni do bližnjega in Boga in ti bo to povzročilo resnično srčno veselje, ki te bo močno ganilo, ko boš vse svoje imetje razdelil ubogim in zelo stiskanim bratom in sestram, da, ko boš v srcu občutil pravo bolečino, če kakšnemu revežu ne boš mogel pomagati, ko ti bo Bog vse in vsa zemlja z vsemi svojimi zakladi nič, tedaj bo tvoja duša že povsem eno z Božjim duhom v njej in bo dosegla popolnost, večno življenje, modra bo in kjer je potrebno, sposobna sama s svojo voljo delati čudeže." (VJn5 51:3-4)

Jezus: "Kjer pa duša opusti napuh in se poniža, tam se tudi čedalje bolj izolira od grobega mesa svojega telesa in je z njim povezana samo z njej sorodnim živčnim duhom..." (VJn6 111:5)

Jezus: "Bog vam bo škodo na telesu nekoč tisočkratno povrnil, toda škode na duši vam ne bo povrnil nikoli. Kajti Bog je dal duši razum, pamet, vest, svobodno voljo in postavo zato, da lahko presoja, kaj je dobro in zlo in s svojo voljo lahko izbere eno ali drugo. Po tem kar bo izbrala, pa bo tudi sama iz sebe sojena, ali za smrt ali za življenje. (VJn6 196:9)

Jezus: "...Dajem ti Svojo milost, da bi dosegla višjo stopnjo meditacije. Istočasno čistim tvojo dušo za to višjo raven. Ljubljena, zagotavljam ti, da sem vedno s teboj in nikoli daleč. Vzpodbujam tvojo ljubezen do Mene in te krepim. Začutila boš večjo predanost in globjo ljubezen do Mene. Vassula, želim, da dosežeš višjo stopnjo meditacije. Rasti moraš. Ljubljena, iz tvojih misli preženi sence dvoma, ki te vznemirjajo. Hočem, da napreduješ, da tvoja duša doseže popolnost in čistost. Hočem, da se tvoja duša dvigne v višjo in bolj občutlivo svetlobo. Tvoja očiščena duša Mi bo mogla podariti kreposti, ovite v popolnost in čistost. Z meditacijo boš dosegla višjo stopnjo kontemplacije. Suhota in zapuščenost, ki te spravljata v stisko, sta se pojavili, ker sem ti odtegnil del Svoje Luči. Nikar se ne boj. Bodi vesela, da občutiš razliko. Ko ti odtegnem del Svoje Svetlobe, se tvoja želja po Meni okrepi. Tvoj um polnim z bolj občutlivo Svetlobo. Ne odvzamem vse Svetlobe, vedno pustim nekaj Luči, da bi Me mogla videti, Mi slediti in se obvarovati padca..." (RžvB1 222)

Jezus: "Izbral in posvetil sem tvojo dušo. Razumi, da moje oči vidijo in moje srce čuti tvojo dušo. Jaz ljubim tvojo dušo, ne tvojega telesa. Tvoja duša je v tvojem telesu..." Vassula: "Za Boga je pomembna duša. Po smrti gre duša v nebesa in nobene razlike ne bo med žensko in moško dušo. Vse bodo podobne angelom. Jezus gleda na dušo in ne na to kdo jo nosi. Zato ne dela nobenih razlik med svojimi izvoljenimi." (RžvB2 119)

Jezus: "...Glejte, duša ima enako podobo in obliko kot vaše telo, le da je veliko popolnejša. Govorimo samo o popolni duši. Ima vse, kar je imelo tudi njeno telo, toda seveda in samo po sebi razumljivo v povsem druge namene. Toda njeno duhovno telo ni iz materije, temveč je čista snov. Snov je podobna svetlobi, ki prihaja iz sonca in se v primerjavi z materijo zdi kot da ni nič, kjub temu pa je temeljna snov materije, ne da bi bila z njo eno in njej enaka; kajti vsa prasnov je svobodna in nevezana..." (VJn7 209:19-20)

Življenje našega telesa je duša, duhovno bitje, ki ga je ustvaril Bog po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril... ...Naša duša, torej duhovno bitje, ki ga je ustvaril božji dih je neumrljiva. Dokler je združena z našim telesom, smo živi. Ko pa telo ni več zmožno sodelovanja z dušo, ga ta zapusti in odleti k Bitju, ki jo je s svojim dihom ustvarilo; odleti k Bogu, ki jo kot njeno težnostno središče privlači. Telo, ki ga je duša zapustila, ostane brez življenja in se vrne v zemljo, od koder je prišlo. Duša odnese s seboj darove, ki jih je prejela od Boga: um, spomin, voljo itd. In čeprav ima truplo še vse organe v dobrem stanju, ne vidi več, ne govori, se ne premika, ne razume niti ne razmišlja. Prej je bilo razmišljajoče, živo bitje, zdaj pa je negibno, ne deluje, temveč se razgradi in izgine v gnilobi groba. (Kfs 125)

Krišna: "Moraš vedeti da je tisto kar prežema celotno telo neuničljivo. Nihče ne more uničiti to neuničljivo dušo." Avtor: "Ta verz še jasneje pojasnjuje pravo naravo duše, ki prežema celotno telo. Vsakdo lahko razume kaj prežema telo: to je zavest. Vsakdo se zaveda trplenja in užitka dela telesa ali celega telesa. To širjenje zavesti živega bitja je omejeno na njegovo telo. Trplenje in zadovoljstvo enega telesa je nepoznano drugemu telesu. V skladu s tem, vsako telo je utelesenje osebne duše, a simptom prisotnosti duše se opaža kot osebna zavest... ..Nahaja (duša) se v srcu in širi svoj upliv po celotnem telesu utelesenega živega bitja" (BG 2,17)

Jezus: "Človeška duša je povsem eterična snov, torej - če moreš to dojeti - iz številnih svetlobnih atomov ali najmanjših mogočih delcev, ki sta jih Božja modrost in vsemogočna volja sestavili v popolno človeško obliko, čisti duh pa je prav volja, ki izhaja iz Boga in je ogenj najčistejše ljubezni v Bogu. Čisti duh je Božja misel, ki izhaja iz Njegove ljubezni in modrosti in postane po Božji volji resnična bit. Ker pa je Bog v Sebi ogenj iz Svoje ljubezni in modrosti, je takšna tudi misel, ki je uresničena v lastni biti in tako rekoč postavljena iz Boga. Ker pa je ogenj sila, je misel iz Boga tudi takšna sila v sebi, zaveda se sama sebe in lahko tudi sama deluje prav tako jasno, kakršna je jasnost, iz katere je izšla. Kot čista sila prežema vse, kar imenuješ materija, materija pa nje ne more prežeti, ker materija v nadaljnem poteku ni nič drugega kot zunanji izraz duha iz Boga. Duša je v nekem smislu materija, ki jo je moč duha spet razblinila in prisilila, da je prešla v njegovo lastno praobliko in sestavlja potem , zedinjena s svojim duhom, tako rekoč njegovo svetlobno-eterično substancialno telo. Enako tako si duša iz mesene materije, ki jo je nekoč obdajala in je zdaj povsem razpadla in se razkrojila, s svojo čisto duhovno močjo volje izoblikuje in sestavlja svoje nekdanje oblačilo. (VJn7 66:5-7)

...O smrti duše pa nikoli ne govorimo bolj umestno kot tedaj, ko se celo tista prvina v njej, ki jo dviga nad živali - namreč razum - podredi mesu... (AoKN V,9)

Agrikola: "Glejte, duša kot duhovna snov je povsem človeška, tako po postavi kot po vseh udih in delih telesa. Roke duše so v rokah telesa, njene noge v nogah telesa in tako naprej, vsi deli duše v ustreznih delih telesa... ...če je namreč duša človekov resnični življenski princip v vseh njegovih delih, mora biti navzoča tudi v vseh delih telesa, ker sicer v nekaterih delih telesa očitno ne bi bilo življenja in bi bili prav tako mrtvi, kot je mrtvo celotno telo, ko ga zapusti duša. Ker pa je celotno telo dejavno, mora biti tudi duša kot temelj življenske dejavnosti razširjena po vsem telesu. In tako je duša že samo po zanesljivi utemeljitvi čistega in zdravega človeškega razuma nedvomno ves človek v duhovni substanci in prebiva - nota bene - v vsem telesu... ...vsak telesni človek ima neumrljivo dušo in da ta med življenjem prebiva v celem telesu in ima, potem, ko telo odpade, sama zase prav isto postavo, kakršno je imela prej v telesu." (VJn6 218,219) To besedilo me spominja na izjave človeka, ki so mu aputirali roko, potem pa pravi, da ga srbi roka, ki je nima.

Jezus: "Da, prijatelj Moj, svet in pekel sta prav tako eno, kakor sta eno telo in duša. Velika peklenska duša uporablja zunanji svet prav tako, kakor duša uporablja svoje telo. Če je duša po svoji ljubezni do Boga in do bližnjega angel, bo tudi telo delalo dobro, ker duša, ki oživlja telo, noče in ne more narediti nič zlega, če pa je duša že popoln hudič, tedaj je takšno tudi njeno telo." (VJn6 240:6)

Dr. Eccless: "Mi kot izkustvena bitja ne sprejmemo hlapčevsko vsega, kar nam ponuja naše orodje, nevronski ustroj našega senzorskega sistema in možgani, ampak glede na interes in pozornost izbiramo iz množice vsega, kar je dano, in usmerjamo dejanja možganov, na primer preko 'jaza', tako da samovoljno sprožimo nek gib." (Ikjnk 172)

Krišna: "Duša se ne rojeva in ne umira. Ni nastala, ne nastaja in ne bo nastajala. Ne rojena je, večna, vedno obstoječa in prvobitna. Ni ubita, ko je telo ubito." Avtor: "...Duša se nikoli ne stara, kakor telo. Zato takoimenovani starec občuti isti duh kakor v otroštvu ali mladosti. Spremembe telesa ne uplivajo na dušo. Duša ne razpade kot drevo in ostale materialne reči. Ravno tako duša ne ustvarja spremljevalnih proizvodov. Spremljevalni proizvodi telesa - otroci - so različne osebne duše in zaradi telesa izgledajo kot otroci nekega človeka. Telo se razvija zahvaljajoč prisotnosti duše, a duša se ne menja in ne ustvarja potomcev... ...Duša je polna znanja ali vedno polna zavesti. V skladu s tem je zavest lastnost duše." (BG 2,20)