Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Mormonov nauk

In sedaj jaz, Moroni, zapišem nekaj besed mojega očeta Mormona , ki jim je govoril o veri, upanju in dobrotlivosti; kajti tako je govoril ljudem, ko jih je poučeval v sinagogi, ki so jo bili zgradili za kraj čaščenja: In sedaj jaz, Mormon, spregovorim vam, moji ljubljeni bratje; in je po milostljivosti Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa in po njegovi sveti volji, zavoljo daru, s katerim me je poklical, da mi vam je dovoljeno spregovoriti v tem trenutku. Zatorej bi želel spregovoriti vam, ki ste v cerkvi, ki miroljubno sledite Kristusu in ki ste doslej prejeli zadostno upanje, s katerim lahko vstopite v Gospodov počitek od sedaj dalje do takrat, ko boste z njim počivali v nebesih. In sedaj, bratje moji, tako vas presodim, ker miroljubno hodite s človeškimi otroki. Kajti pomnim Božjo besedo, ki pravi, po njihovih delih jih boste poznali; kajti če so njihova dela dobra, potem so dobri tudi oni. Kajti glejte, Bog je rekel, da človek, ki je hudoben, ne more delati tega, kar je dobro; kajti, če ponudi dar oziroma moli k Bogu, razen če to stori z resničnm namenom, mu nič ne koristi. Kajti glej, ne šteje se mu za pravičnost. Kajti glejte, če človek, ki je hudoben, podari dar, to stori z negodovanjem; zatorej se mu šteje enako, kakor da si je bil dar zadržal; zatorej se ga pred Bogom šteje za hudobnega. In prav tako se bo človeku štelo za húdo, če bo molil in ne z resničnim namenom v srcu; da, in nič mu ne koristi, kajti Bog takšnih ne sprejme. Zatorej človek, ki je hudoben, ne more delati tega, kar je dobro; niti dobrega daru ne bo hotel dati. Kajti glejte, grenak vodnjak ne more dati dobre vode; niti ne more dober vodnjak dajati grenke vode; zatorej človek, ki je hudičev služabnik, ne more slediti Kristusu; in če sledi Kristusu, ne more biti hudičev služabnik. Zatorej vse, kar je dobro, prihaja od Boga; in to, kar je hudobno, prihaja od hudiča; kajti hudič je sovražnik Bogu in se nenehno bori proti njemu in vabi in zvablja v greh in da bi nenehno delali to kar je zlo. A glej, to, kar je od Boga, nenehno vabi in zvablja, da bi delali dobro, da ljubimo Boga in da mu služimo, Božji navdih. Zatorej bodite pozorni, moji ljubljeni bratje, da ne boste tega, kar je hudobno, presodili, da je od Boga, oziroma tistega, kar je dobo in od Boga, da je od hudiča. Kajti glejte, bratje moji, dana vam je presoja, da lahko prepoznavate dobro od zla; in kako soditi je tako jasno, da to lahko veste s popolnim védenjem, kakor se dnevna svetloba razlikuje od temne noči. Kajti glej, Kristusov Duh je dan vsakomur, da bi prepoznaval dobro od zla; zatorej vam pokažem, kako soditi; kajti vse, kar vabi k dobremu in prepričuje, naj verjamemo v Kristusa, je poslano s Kristosovo močjo in darom; zatorej lahko veste s polnim védedenjem, da je od Boga. Kar pa ljudi prepričuje, da bi bili zlobni in ne verjeli v Kristusa in ga zanikali in ne služili Bogu, potem lahko veste s popolnim védenjem, da je to od hudiča; kajti tako dela hudič, kajti ljudi ne prepričuje, naj delajo dobro, ne, niti enega; niti ne njegovi angeli; niti ne tisti, ki se mu podvržejo. In sedaj, bratje moji, ker vidim, da poznate luč, s katero lahko sodite, ki je Kristusova luč, glejte, da ne presodite napak; kajti s to isto sodbo, s katero sodite, se bo sodilo tudi vam. Zatorej vas rotim, da marljivo iščete v Kristosovi luči, da boste ločili dobro od zla; in če se boste oprijeli vsake dobre reči in je ne obsodili, boste zagotovo Kristusov otrok. In sedaj, bratje moji, kako je mogoče, da se lahko oprimete vsega dobrega? In sedaj pridemo do tiste vere, o kateri sem rekel, da bom govoril; in povedal vam bom, kako se oprimete vsega dobrega. Kajti glejte, ker Bog pozna vse, ker je od večnosti do večnosti, glejte, je poslal angele, da so človeške otroke poučevali, da bi jim pokazali o Kristosovem prihodu; in v Kristusu mora priti vse dobro. In Bog je prav tako po s ojih lastnih ustih prerokom razglasil, da bo Kristus prišel. In glejte, bile so raznolike poti, po katerih je človeškom otrokom pokazal to, kar je bilo dobro; in vse, kar je dobro, prihaja od Kristusa; sicer bi ljudje padli in nič dobrega bi se jim ne zgodilo. Zatorej so z delovanjem angelov in z vsako besedo, ki je prišla iz Božjih ust, ljudje začeli udejanjati vero v Kristusa; in tako so se po veri oprijeli vsega dobrega; in tako je bilo do Kristusova prihoda. In potem ko je prišel, so bili ljudje odrešeni po veri v njegovo ime; in po veri postanejo Božji sinovi. In zagotovo, kakor Kristus živi, je te besede govoril našim očetom, rekoč: Kar koli boste Očeta prosili v mojem imenu, kar je dobro, v veri, da boste prejeli, glejte, se vam bo zgodilo. Zatorej, moji ljubljeni bratje, mar so čudeži prenehali, ker se je Kristus dvignil v nebesa in se je usedel na Božjo desnico, da je od Očeta zahteval pravico do milosti, ki jo ima do človeških otrok? Kajti zadostil je postavi in zahteva vse tiste, ki verujejo vanj; in tisti, ki vanj verujejo, se bodo oklenili vsega dobrega; zatorej zagovarja primer človeških otrok; in večno biva v nebesih. In ker je to storil, moji ljubljeni bratje, mar čudežev ni več? Glejte, povem vam, ne; niti niso angeli prenehali služiti človeškim otrokom. Kajti glejte, podložni so mu, da služijo po besedi njegove  zapovedi, da se pokažejo tistim, ki so močne vere in trdnega prepričanja v vseh oblikah pobžnosti. In služba njegovega delovanja je, da kličejo ljudi h kesanju in da spolnjujejo in opravljajo delo Očetovih zavez, ki jih je sklenil s človeškimi otroki, da med človeškimi otroki pripravljajo pot, tako da oznanjajo Kristusovo besedo  izvoljenim Gospodovim posodam, da pričujejo o njem. In s tem Gospod pripravlja pot, da bi preostanek ljudi veroval v Kristusa, da bi imel Sveti Duh v njihovem srcu mesto glede na moč le-tega; in tako Oče udejanja zaveze, ki jih je sklenil s človeškimi otroki. In Kristus je rekel: Če boste verovali vame, boste imeli moč napraviti vse, kar je potrebno v meni. In rekel je: Pokesajte se, vse ve strani neba in pridite k meni in verujte vame, da boste rešeni! In sedaj, moji ljubljeni bratje, če bo primer tak, da je to, kar sem vam govoril, res, in Bog vam bo pokazal z močjo in veliko slavo na poslednji dan, da je res, in če je res, mar dneva čudežev ni več? Oziroma se mar angeli več ne prikazujejo človeškim otrokom? Oziroma je mar zadržal moč Svetega Duha pred njimi? Oziroma mar bo, tako dolgo kolikor bo trajal čas oziroma bo stala Zemlja oziroma bo potrebno enega samega čkoveka na obličju le-te rešiti? Glejte, povem vam, ne; kajti čudeži se dogajajo po veri; in po veri se prikažejo angeli in služijo ljudem; če zatorej vsega tega ni več, gorje človeškim otrokom, kajti to je zavoljo nevere in vse je zaman. Kajti nihče ne more biti odrešen po Kristosovih besedah, če ne bo veroval v njegovo ime; če zatorej teh reči ni več, potem tudi vere ni več; in strašno je človekovo stanje, kajti je, kakor bi ne bilo odkupne daritve. A glejte, moji ljubljeni bratje, vam prisodim  boljše reči, kajti sodim, da verjamete v Kristusa zavoljo svoje krotkosti; kajti, če ne verjamete vanj, potem niste pripravljeni, da bi bili prišteti med ljudstvo njegove cerkve. In spet, moji ljubljeni bratje, želel bi vam spregovoriti o upanju. Kako je, da lahko pridobite vero, ne da bi upali? In na kaj boste upali? Glejte,  povem vam, da boste upali glede na Kristusovo odkupno daritev in moč njegovega vstajeja, da boste vstali v večno življenje in to zavoljo svoje vere vanj, glede na obljubo. Če zatorej človek veruje, mora upati; kajti brez vere ni upanja. In spet, glejte, povem vam, da ne more verovati in upati, če ni krotak in ponižen v srcu. Če temu ni tako, sta njegova vera in upanje zaman, kajti Bog drugega ne sprejme kakor krotkega in ponižnega v srcu; in če je človek v srcu krotak in ponižen in z močjo Svetega Duha izpove, da Jezus je Kristus (*odrešenik), mora biti dobrotljiv; kajti če ni dobrotljiv, ni nič; zatorej mora biti dobrotljiv. In dobrotljivost je potrpežljiva, je prijazna, in ne zavida, in se ne napihuje, ne išče  svojega, se ne da zlahka razdražiti, ne misli hudega in se ne radosti krivičnosti, pač pa se radosti resnice, vse prenaša, vse verjame, vse upa, vse prestane. Zatorej, moji ljubjeni bratje, če niste dobrotljivi, niste nič, kajti dobrotljivost nikoli ne mine. Zatorej se oklenite dobrotljivosti, ki je največja od vsega, kajti vse mora preminiti - dobrotljivost pa je čista Kristusova ljubezen in traje na v komaj in kdor jo poslednji dan poseduje, bo zanj dobro. Zatorej moji ljubljeni bratje, molite k Očetu z vso močjo svojega srca, da vas bo navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem, ki resnično sledijo njegovemu Sinu, Jezusu Kristusu; da boste postali Božji sinovi; da bomo mi, ko se bo prikazal, kakor je on; da bomo v to upali; da bomo mi očiščeni, prav kakor je čist on. Amen. (Moroni 7,1-46)

 

(1. Mormonovo pismo Moroniju med leti 401 in 421 leto po Kr.) Pismo mojega očeta Mormona, ki ga je pisal meni, Moroniju; in pisano je bilo kmalu po mojem vpoklicu na služenje. In takole mi je pisal rekoč: Moj ljubljeni sin Moroni, silno se radostim, da se te je tvoj Gospod Jezus Kristus spomnil in te poklical k služenju in k svojemu svetemu delu. In sam se te vselej spominjam v svojih molitvah, ko nenehno molim k Bogu Očetu v imenu njegovega Svetega Otroka, Jezusa, da te bo, po svoji neskončni dobroti in  milostljivosti varoval zavoljo vstrajnosti v veri v nje ovo ime do konca. In sedaj, sin moj, ti spregovorim o tem, kar me silno žalosti; kajti žalosti me, da so se med vami pojavili prepiri. Kajti, če sem izvedel resnico, so se med vami pojavili prepiri glede krsta majhnih otrok. In sedaj, sin moj, želim, da boste marljivo delali, da bo ta velika napaka iz vaše srede odstranjena; kajti s tem namenom sem napisal to pismo. Kajti nemudoma sem, potem ko sem od tebe to izvedel, o tej zadevi vprašal Gospoda. In Gospodova beseda je prišla k meni z močjo Svetega Duha, rekoč: Poslušajte besede Kristusa, vašega Odrešenika, vašega Gospoda in vašega Boga. Glejte, na svet sem prišel, ne, da bi h kesanju klical pravične, pač pa grešnike; zdravi ne potrebujejo zdravnika, pač pa ti, ki so bolni; zatorej, majhni otroci so zdravi, kajti niso zmožni zagrešiti greha; zatorej je Adamovo prekletstvo v meni odvzeto, da nad njimi nima moči; in zakon obreze je z mano ukinjen. In tako mi je Sveti Duh razodel Božjo besedo; zatorej, moj ljubljeni sin, vem, da je resno posmehovanje pred Bogom, da bi krščevali majhne otroke. Glej, povem ti, da boste poučevali tole - kesanje in krst za tiste, ki so prištevni in so zmožni zagrešiti greh; da, poučujte starše, da se morajo pokesati in se krstiti in postati ponižni kakor njihovi majhni otroci in bodo vsi odrešeni skupaj s svojimi majhnimi otroki. In majhnim otrokom se ni potrebno ne kesati ne krstiti. Glejte, krst je za kesanje za izpolnitev zapovedi za odpuščanje grehov. Majhni otroci pa v Kristusu živijo, in sicer od osnovanja sveta; če temu ni tako, je Bog pristranski Bog in tudi spremenljiv Bog in dela razlike; kajti veliko majhnih otrok je umrlo brez krsta! Zatorej, če majhni otroci ne bi mogli biti odrešeni brez krsta, bi ti morali oditi v neskončni pekel. Glej, povem ti, ta, ki predpostavlja, da se je majhnim otrokom potrebno krstiti, je v breznu grenkobe in v sponah krivičnosti; kajti ne veruje, ne upa, niti ni dobrotljiv; če bi torej umrl, ko je te misli, mora v pekel. Kajti hudo grešno je predpostavljati, da biBog enega otroka rešil zavoljo krsta in drugi bi bi pogubljen, ker se ni krstil. Gorje jim, ki bodo tako izkrivljali Gospodova pota, kajti pogubljeni bodo, če se ne bodo pokesali. Glej, smelo govorim, ker imam polnomčje od Boga; in ne bojim se kaj lahko napravi človek; kajti popolna ljubezen prežene ves strah. In navdaja me dobrotljivost, ki je večna ljubezen; zatorej so zame vsi otroci enaki; zatorej imam majhne otroke rad s popolno ljubeznijo; in vsi so enaki in so deležni odrešitve. Kajti vem, da Bog ni pristranski Bog, niti ni spremenljiivo bitje; ampak se iz vse večnosti v vso večnost ne spreminja. Majhni otroci se ne morejo kesati; zatorej je hudo grešno, če se jim odreče čisto milost Boga, kajti v njem vsi živijo zavoljo njegove milosti. In ta, ki pravi, da se morajo majhni otroci krstiti, zanika Kristusovo milost in izniči njegovo odkupno daritev in moč njegove odkupitve. Gorje takšnim, kajti v nevarnosti smrti, pekla in neskončnega mučenja so. To govorim smelo; Bog mi je zapovedal. Poslušajte jih in prisluhnite ali pa bodo na zadnji dan pričevale proti vam pri Kristusovem sodnem stolu. Kajti glejte, vsi majhni otroci živijo v Kristusu in tudi vsi tisti, ki so brez postave. Kajti moč odrešitve pride k vsem tistim, ki postave nimajo; zatorej se ta, ki ni obsojen, ne more pokesati; in za takšne krst nima smisla - pač pa je posmehovanje pred Bogom in zanika Kristusovo milost in moč njegovega Svetega Duha in daje zaupanje mrtvim delom. Glej, sin moj, tega bi ne smelo biti; kajti kesanje je za tiste, ki so pod obsodbo in pod prekletstvom prekršene postave. In prvi sad kesanja je krst; in krst pride po veri za spolnjevanje zapovedi; in spolnjevanje zapovedi prinese odpuščanje grehov; in odpuščanje grehov prinese krotkost in ponižnost v srcu; in zavoljo krotkosti in ponižnosti v srcu pride obiskovanje Svetega Duha, Tolažnika, ki navdaja z upanjem in s popolno ljubeznijo, z ljubeznijo, ki vztraja z marljivostjo v molitvi, dokler ne bo prišel konec, ko bodo vsi sveti bivali z Bogom. (Moroni 8,1-26)

 

Ko človek opazuje današnjo družbo, ki je vsak dan bolj brez morale se mu zdi, da slabše ne bi moglo biti, pa so bili v zgodovini že neštetokrat še slabši časi. Enega izmed njih opisuje Mormon - lider plemena ameriških indijancev  v drugem pismu sinu Moroniju okoli leta 420 po Kr.:

 

Drugo Mormonovo pismo sinu Moroniju. Med leti 401 in 421 po Kr.

Moj ljubljeni sin, ponovno ti pišem, da boš vedel, da sem še živ; tora pišem nekoliko o tem, kar je žalostno. Kajti glej, z Lamanci sem bil bojeval hudo bitko, v kateri nismo zmagali; in Arheantus je padel pod mečem in tudi Luram in Emron; da, in izgubili smo veliko število odličnih mož. In sedaj glej, sin moj, bojim se, da bodo Lamanci to ljudstvo pokončali; kajti ne pokesajo se in satan enega proti drugemu nenehno podžiga k jezi. Glej, nenehno delam z njimi; in ko Božjo besedo spregovorim z ostrostjo, trepetajoin se jezijo name; in ko ne uporabljam ostrosti, postanejo trdosrčni do nje; zatorej se bojim, da se je Gospodov Duh prenehal truditi z njimi. Kajti tako silno se jezijo, da se mi zdi, da se ne bojijo smrti; in izubili so medsebojno ljubezen; in nenehno žejajo po krvi in maščevanju. In sedaj, ljubljeni sin, navkljub njihovi brezčutnosti marljivo delajva; kajti, če bova prenehala delati, bova pod obsodbo; kajti medtem, ko sva v tem tabernaklju iz ila, morava delo opravljati, da bova premagala sovražnika vse pravičnosti in se bo najina duša odpočila v Božjem kraljestvu. In sedaj bom nekoliko pisal o trplenju tega ljudstva. Kaji glede na védenje, ki sem ga prejel od Amorona, glej, imajo Lamanci veliko ujetnikov, ki so jih zajeli pri Šerizajevem stolpu; in tam so bili možje ženske in otroci. In može in očete tistih žensk in otrok so pobili; in ženske hranijo z mesom njihovih mož in otroke z mesom njihovih očetov; in čisto malo vode jim dajejo. In neglede na to strašno gnusobo Lamancev ta ne presega te od našega ljudstva v Moriantumu. Kajti glej, veliko lamanskih hčera so zajeli; in potem ko so jih prikrajšali za to, kar je bilo najdražje in najdragocenejše od vsega, kar je neomadeževanost in krepost -  in potem ko so bili to storili, so jih umorili na najbolj krut način, tako, da so njihova telesa mučili prav do smrti; in potem, ko so to storili, so njihovo meso požrli kakor divje živali; zavoljo svoje trdosrčnosti; in to delajo v znak junaštva. O ljubljeni sin, kako lahko takšno ljudstvo, ki je brez omike - (in le nekaj let je minilo in so bili omikano in čudovito ljudstvo) ampak, o, sin moj, kako lahko tako ljudstvo, katerega radost je v takšni gnusobi - kako lahko pričakujemo, da bo Bog zadržal svojo roko v sodbi nad nami? Glej, moje srce kliče: Gorje temu ljudstvu! Prikaži se v sodbi, o Bog, in skrijj njihove grehe in hudobijo in gnusobe izpred svojega obličja! In spet, sin moj, veliko vdov je in njihovih hčera, ki ostajajo v Šerizaju; in živeža, ki ga niso odnesli Lamanci, glej, je odnesla Zenifijeva vojska in jih pustila tavati naokrog za hrano; in veliko starih žensk se ob poti onesvesti in umrejo. In vojska, ki je z menoj, je šibka; in lamanske čete so med Šerezajem in menoj; in toliki, kolikor jih je pobegnilo k Aronovi vojski, so postali žrtve njihove surovosti. O izprijenost mojega ljudstva! Brez reda so in brez milosti. Glej, jaz sem samo človek in in imam samo človeško moč in nič več ne morem uveljavljati svojih ukazov. In postali so močni v svoji izprijenosti; in so enako surovi in ne prizanesejo nikomur, niti staremu ne mlademu; in radostijo se v vsem razen v tem, kar je dobro; in trplenje naših žensk in naših otrok na obličju te dežele presega vse; da, jezik ne more povedati, niti se tega ne da zapisati. (Moroni 9,1-19)