Kajti kogar pa bo Gospod obsodil, ga bo osodil na smrt in ne na življenje; kajti sodba je smrt duše v večnem suženjstvu njenega duha. (SkMart 68:23)
Ko človek umre, je duša vzeta iz telesa in kot zgolj duhoven in samostojen človek pride na kraj, ki popolnoma ustreza njenemu celotnemu življenskemu bistvu; in tu ji ne pomaga ničesar, razen njene svobodne volje in njene ljubezni. Če sta volja in ljubezen dobri, bo dober tudi kraj, ki si ga bo duša sama tako uredila po vanjo od Boga vsajeni moči in oblasti; če pa sta volja in ljubezen slabi, bo tudi njeno delo slabo - takot na zemlji slabo drevo ne rodi dobrih sadov in dobro drevo ne slabih. (VJn2 18:1)
Zorel v zamaknjenem stanju: "Povem ti še več Cinka. Kolikor si kdaj od svoje mladosti na tej zemlji mislil, govoril, in storil in kar si tudi v svojem pred tuzemskem duševnem obstoju mislil, govoril in storil, vse je to zapisano v knjigi življenja. En izvod nosiš v glavi svoje duše, prav velik izvod pa je zmeraj javno in široko odprt pred Bogom. Ko boš dovršen, kot zdaj jaz stojim pred Bogom, boš natančno našel vse svoje misli, besede in dejanja. Tega, kar je bilo dobro, se boš veselil, Kar pa ni bilo dobro, tega se sicer ne boš veselil, toda kot dovršen človek tudi žalosten ne boš zaradi tega. Kajti iz tega boš spoznal Božje veliko usmiljenje in modro vodenje, in to te bo okrepilo v čisti ljubezni do Boga in v vsej potrpežljivosti do vseh tistih ubogih, še nedovršenih bratov, ki jih bo Gospod Bog zaupal tvojemu vodstvu in vodenju, bodisi v tem bodisi v kakšnem drugem svetu." (VJn4 57:1)
Mojzes: "Glede poslednjega dneva pa tole: ko boste odložili telo, boste na drugem svetu imeli sodni dan in prvi ali najmlajši dan, prav tako boste tudi na tem svetu imeli zadnjega ali najstarejšega. Toda dokler še živite v tem svetu, lahko, če hočete, še zlahka najdete izhod iz pekla..." (VJn6 8:20)
Jezus: "Bog v Sebi kot Oče je vendar v Svojem prabitju prav ljubezen in s tem življenje samo, saj sta ljubezen in življenje eno in isto. Kdor ima torej v sebi ljubezen do Boga, ki je edini življenski element, ima v sebi tudi resnično, božansko, večno življenje. Kdor pa te ljubezni nima, je v sebi mrtev. Njegovo življenje je le navidezno in s tem sodba tako dolgo, dokler v sebi prostovoljno ne prebudi ljubezni do Boga in je z lastno dejavnostjo ne oživi..." (VJn6 75:10)
Jezus: "Glejte, tako je s temi stvarmi. Jaz pač nisem prišel, da bi morda svet odrešil njegovih starih vezi sodbe, ampak le, da bi svoje otroke osvobodil sveta in njegove sodbe." (VJn 151:5)
Jezus: "...šele onstran se bodo pokazale razlike (med dobrimi in hudobnimi) in vsak bo svojega sodnika nosil v sebi." (VJn6 164:11)