Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja >

Sodba

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Kajti kogar pa bo Gospod obsodil, ga bo osodil na smrt in ne na življenje; kajti sodba je smrt duše v večnem suženjstvu njenega duha. (SkMart 68:23)

 

Zorel v zamaknjenem stanju: "Povem ti še več Cinka. Kolikor si kdaj od svoje mladosti na tej zemlji mislil, govoril, in storil in kar si tudi v svojem pred tuzemskem duševnem obstoju mislil, govoril in storil, vse je to zapisano v knjigi življenja. En izvod nosiš v glavi svoje duše, prav velik izvod pa je zmeraj javno in široko odprt pred Bogom. Ko boš dovršen, kot zdaj jaz stojim pred Bogom, boš natančno našel vse svoje misli, besede in dejanja. Tega, kar je bilo dobro, se boš veselil, Kar pa ni bilo dobro, tega se sicer ne boš veselil, toda kot dovršen človek (toda "dovršitev" moraš doseči, sicer ne boš stal pred Bogom ampak nekje drugje) tudi žalosten ne boš zaradi tega. Kajti iz tega boš spoznal Božje veliko usmiljenje in modro vodenje, in to te bo okrepilo v čisti ljubezni do Boga in v vsej potrpežljivosti do vseh tistih ubogih, še nedovršenih bratov, ki jih bo Gospod Bog zaupal tvojemu vodstvu in vodenju, bodisi v tem bodisi v kakšnem drugem svetu." (VJn4 57:1)

 

Sposobnost vpogled v človekovo "knjigo življenja", ki jo omenja zgornje besedilo je imelo na zemlji že več ljudi. Eden izmed njih je bil pater Pij. Preberi njegov življenjepis.

 

Mojzes: "Glede poslednjega dneva pa tole: ko boste odložili telo, boste na drugem svetu imeli sodni dan in prvi ali najmlajši dan, prav tako boste tudi na tem svetu imeli zadnjega ali najstarejšega. Toda dokler še živite v tem svetu, lahko, če hočete, še zlahka najdete izhod iz pekla..." (VJn6 8:20)

 

Jezus: "Bog v Sebi kot Oče je vendar v Svojem prabitju prav ljubezen in s tem življenje samo, saj sta ljubezen in življenje eno in isto. Kdor ima torej v sebi ljubezen do Boga, ki je edini življenski element, ima v sebi tudi resnično, božansko, večno življenje. Kdor pa te ljubezni nima, je v sebi mrtev. Njegovo življenje je le navidezno in s tem sodba tako dolgo, dokler v sebi prostovoljno ne prebudi ljubezni do Boga in je z lastno dejavnostjo ne oživi..." (VJn6 75:10)

 

Jezus: "Glejte, tako je s temi stvarmi. Jaz pač nisem prišel, da bi morda svet odrešil njegovih starih vezi sodbe, ampak le, da bi svoje otroke osvobodil sveta in njegove sodbe." (VJn 151:5)

 

Jezus: "...šele onstran se bodo pokazale razlike (med dobrimi in hudobnimi) in vsak bo svojega sodnika  nosil v sebi." (VJn6 164:11)

 

Vedi: Mi trdosrčni ljudje sodimo naše brate , ki so zašli, po številu zločinov, če so se kesali ali ne, Bog pa iz Svoje  ljubezni in modrosti ne sodi storjenih in obžalovanih prestopkov, marveč samo storjene in neobžalovane. Čeprav storjeno ne bo nikoli prešlo, marveč ostane ohranjeno v Božjem neminljivem spominu kot temni madež na naši življenski črti, toda ta črta ne bo sojena na začetku, niti v sredini, marveč na koncu... (BoGo1 29:3)

 

Hvala Bogu, da je na koncu, sicer bi se rešilo še manj ljudi kot sicer. Nekatere namreč "pamet sreča" šele v poznih - zrelih letih in šele takrat poravnajo svoje prestopke - grehe za nazaj in dokončajo svoj tek spravljeni z Bogom. Žal je mnogo takih, ki jih "pamet ne sreča" nikoli.

 

In tako govori Gospod: Na sodni dan bodo kakor svetlo pričevanje proti temu ljudstvu; po njih se jim bo sodilo, vsakemu človeku po njegovih delih, naj so bila dobra ali naj so bila hudobna. In če so hudobna, so izročeni groznemu pogledu na lastno krivdo in gnusobe, kar povzroči, da se umaknejo iz Gospodove navzočnosti v stanje bede in neskončne muke, od koder se ne morejo več vrniti; zato so lastni duši pili pogubo. Zato so pili iz kupe Božjega srda, katerega jim pravičnost ni več mogla zadržati, kot ni mogla zanikati, da je Adam padel, ker je jedel od prepovedanega sadu; zato za vekomaj ne bodo več mogli terjati milosti. In njihova muka je kot jezero ognja in žvepla, katerega plameni so nepogaslivi in katerega dim se dviga na veke vekov. Tako mi je zapovedal Gospod. (Mozija 3,24-27)

 

Zato pomni, o človek, sojeno ti bo za vsa tvoja dejanja. Če si se v dneh svoje preizkušnje prizadeval delati hudo, potem boš pred Božjim sodnim stolom prepoznan za nečistega in z Bogom ne more bivati nič nečistega, zatorej boš zagotovo za vekomaj zavržen. (1 Nef 10,20-21)

 

In ko bo prišel tisti dan, jih bo Gospod nad vojskami obiskal z gromom in s potresom in z velikim hrupom in z nevihto in z viharjem in s plamenom požirajočega ognja. (2 Nefi 27,2)

 

In sedaj se je zgodilo, potem ko je bil Abinadi te besede izgovoril, je iztegnil roko in rekel: Prišel bo čas, ko bodo vsi videli Gospodovo odrešitev; ko bo vsak narod, rod, jezik in ljudstvo videlo na lastne oči in bo priznalo pred Bogom, da so njegove sodbe pravične. In potem bodo zlobni izvrženi in imeli bodo razlog za ječanje in jok in stok in škripanje z zobmi; in to zato, ker niso hoteli prisluhnit Gospodovemu glasu; zato jih Gospod ne odkupi. Kajti meseni so in hudičevski in hudič ima nad njimi moč, da, in sicer tista stara kača, ki je preslepila naša prva starša, ki je bila vzrok njunemu padcu; ki je bila vzrok, da je vse človeštvo postalo meseno, uživaško, hudičevsko, ker so prepoznali zlo od dobrega, ker so se podvrgli hudiču. Tako je bilo vse človeštvo izgubljeno; in glejte, bili bi neskončno izgubljeni, če bi Bog ne odkupil svojega ljudstva iz njihovega izgubljenega in padlega stanja. Pomnite pa, da ta, ki vztraja v svoji lastni meseni naravi in gre po poteh greha in upora Bogu, ostane v svojem padlem stanju in hudič ima nad njim vso moč. Zato je, kot če bi ne bilo odkupne daritve, ker je sovražnik Boga. In sedaj, če bi Kristus ne bil prišel na svet, govoreč o rečeh, ki bodo prišle, kakor da bi že prišle, bi odkupitve ne moglo biti. In če Kristus ne bi bil vstal od mrtvih oziroma pretrgal spon smrti, da bi grob ne imel zmage in da bi smrt ne imela žela, bi ne moglo biti vstajenja. Ampak vstajenje je, zato grob nima zmage in želo smrti je premagano v Kristusu. On je luč in življenje sveta; da, luč, ki je neskončna, ki nikoli ne more potemneti; da, in tudi življenje, ki je neskončno, da smrti ne more več biti. In sicer bo to umrljivo nadelo neumrljivo in ta propadljivost bo nadela nepropadljivost in privedeni bodo pred Božji sodni stol, da jim bo sodil po njihovih delih, naj so bila dobra ali naj so bila zla - če so dobra za vstajenje neskončnega življenja in sreče; in če so zla, za vstajenje neskončnega prekletstva in so izročeni hudiču, ki si jih je podjarmil, kar je prekletstvo - ker jih je vodila njihova lastna mesena volja in poželenja; ker nikoli niso klicali k Gospodu, ko so jim bile ponujene roke milosti; kajti roke milosti so jim bile ponujene, pa niso hoteli; bili so posvarjeni o svoji krivičnostih in se jih še niso hoteli odreči; in ukazano jim je bilo, naj se pokesajo in se še niso hoteli pokesati. In mar bi sedaj ne morali trepetati in se pokesati svojih grehov in pomniti, da ste lahko odrešeni samo v in po Kristusu? Če poučujete Mojzesovo postavo, poučujte tudi, da je senca tistega, kar bo prišlo - poučujte jih, da pride odkupitev po Kristusu Gospodu, ki je sam Večni Oče. Amen. ( Mozija 16, 1-15)

 

Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način. Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube. Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje čaščenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog. Se ne spominjate, da sem vam pravil te reči, ko sem bil še pri vas? Veste pa tudi, kaj ga zdaj zadržuje, da se ne more razodeti pred časom. Skrivnost nepostavnosti je namreč že na delu; treba je samo, da se umakne on, ki zadržuje. In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda.  Nepostavnežev prihod bo v skladu s satanovim delovanjem in se bo kazal z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo láži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti. (2 Tes 2:3-12)

 

Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov, s hinavščino lažnivcev, ki imajo v svojo vest vžgano znamenje. (1 Tim 4:1-2)

 

Predvsem pa morate vedeti, da bodo v poslednjih dneh prišli taki, ki se bodo z norčavostjo norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih poželenjih 4 in govorili: »Kje je njegov obljubljeni prihod? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja.« Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in da zemlja po Božji besedi obstaja iz vode in prek vode. Po teh prvinah je bil tedanji svet preplavljen z vodo in tako pokončan. Sedanje nebo in zemljo pa ista beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi. Tega, ljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju razkrojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita. Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo, da čakate in pospešujete prihod Božjega dne, zaradi katerega bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo prvine razžarjene topile. Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost. (2 Pt 3:3-13)