O prošnjah

Jezus: "Tako je tudi s prošnjami za kakšno milost od Mene. Kdor hoče dobiti od Mene kaj s prošnjo, naj prosi povsem tiho v svojem, z ljubeznijo do Mene napolnjenem srcu in dano mu bo, kar je prosil, če se sklada z življenskim blagrom njegove duše... Kdor torej hoče, da mu Jaz uslišim dobro prošnjo, naj roma v svoje srce in Mi predstavi svojo prošnjo povsem tiho z naravnimi in preprostimi besedami in Jaz ga bom uslišal. Toda obenem vam povem še tole: nihče naj mi ne pride z navidez pobožnim obrazom. Kjer Me bodo prosili s hinavsko pobožno spačenim obrazom, tam nobena prošnja ne bo uslišana. Kdor bo prišel do Mene tako naravno, kakor je in ne bo prosil v pravem duhu popolne resnice, ne bo uslišan. Zmeraj bom uslišal le tistega, ki Me resnično ljubi, izpolnjuje Mojo voljo in pride k Meni brez pompa in prisile tak kakršen je. Stara navada je, celo pri Judih, da slepi in neumni ljudje pri svojih prošnjah in molitvah oblečejo posebna, finejša in boljša oblačila, ker menijo, da človek nikoli ne more storiti dovolj za tako imenovano Božjo čast. Toda tak neumnež ne pomisli, da bedno životari zelo veliko revežev, ki lahko komaj za silo pokrijejo goloto svojega telesa. Kako mora biti pri srcu revežu, ko zagleda v molilnici tako nališpanega bogataša in vidi, kako časti Boga, medtem ko revež tega ne more storiti in pri tem mora misliti, da utegne z molitvijo v svojih cunjah Boga le razžaliti." (VJn6 123:9,11-12)