Jezus: "Kdor od vas pa je na primer že popolnejši človek, lahko na še tako neumnega in praznovernega grešnika, človeka torej, ki je še bolj podoben živali, položi svoje roke ali ga z nežnimi gibi gladi od korena nosu prek senc vse do želodčne vdolbine, pa bo na ta način človeka spravil v zamaknjeno spanje. V tem spanju se bo njegova, četudi še tako zmedena duša osvobodila duhov, ki mučijo njeno telo in takoj bo za kratek čas začela delovati kal praživljenja v duši. Če boste takšnega spečega zamaknjenca potem kaj vprašali, boste dobili odgovore, nad katerimi se boste v svoji modrosti nadvse začudili." (VJn4 35:5-6)
Jezus: "Kdor pa komu polaga roke, mora to storiti v Mojem imenu, sicer njegovo zdravljenje ne bo koristilo niti učinkovalo. Za to je potrebna trdna, neomajna vera in prav tako neomajna, trdna volja. Takšno prizadevanje mora izvirati iz največje globine srca in resnične ljubezni do bližnjega. Tedaj moč ljubezni napolni roke polagalca in potem prodre skozi konice njegovih prstov in teče kakor nežna rosa v bolnikove živce in ozdravi dostikrat zbadajočo in žgočo bolečino." (VJn4 40:4-6)
Jezus: "Položi mu desno roko na čelo in levo na želodčno vdolbino in takoj bo zapadel v omenjeni spanec. Kmalu bo tudi začel govoriti, vendar s slabotnejšim glasom kakor v naravnem stanju. Če ga hočeš potem prebuditi, položi nanj roke v obrnjenem vrstnem redu in jih zadrži nekaj trenutkov. Takoj, ko se bo prebudil, roke odmakni in postopka bo konec." (VJn4 42:10)
Jezus: "Takšna priprava na nameravano zdravljenje je bila nujna, brez nje bi ... polaganje rok ostalo jalov trud. Kajti pri tovrstnem zdravljenju mora zdravljeni sam preiti v določeno stanje vere in zaupanja, brez tega ga z vso mogočo, šetako obilno duševno substancionalno močjo ni mogoče spraviti v zdravilno zamaknjeno spanje." (VJn4 :47:8)