O vstajenju

(*Zapisano leta 74 pr. Kr.) Sedaj, sin moj, tukaj je še nekaj, o čemer bi ti želel spregovoriti; kajti vidim, da te v mislih skrbi glede vstajenja mrtvih. Glej, pravim ti, da vstajenja ni - oziroma bi želel reči z drugimi besedami, da to umrljivo prej ne nadene neumrljivosti, ta propadljivost prej ne nadene nepropadljivosti - kakor šele po Kristusovem prihodu. Glej, preko njega pride vstajenje mrtvih. A glej, sin moj, vstajenja še ni. Sedaj ti razkrijem skrivnost; vendar je veliko skrivnosti, ki so prikrite, ki jih nihče drug ne pozna kakor sam Bog. Pokažem pa ti nekaj, za kar sem marljivo spraševal Boga, da bi vedel - to je o vstajenju. Glej določen je čas, ko bodo vsi vstali od mrtvih. Sedaj, kdaj pride ta čas, ne ve nihče; ampak Bog pozna čas, ki je določen. Sedaj, ali bo to enkrat oziroma drugi oziroma tretjič, da bodo ljudje vstali od mrtvih, ni pomembno; kajti Bog ve za vse to; in zadošča mi, da vem, da bo tako - da je čas določen, ko bodo vsi vstali od mrtvih. Sedaj, mora biti razmik med časom smrti in časom vstajenja. In sedaj bi želel vprašati, kaj se zgodi s človeško dušo od časa smrti do časa, določenega za vstajenje? Ali je torej določenih več časov kakor samo eden, da bodo ljudje vstali, ni pomembno; kajti vsi ne umrejo takoj in to ni pomembno; pri Bogu je vse kakor en dan in čas teče samo ljudem. Zato je ljudem določen čas, ko bodo vstali od mrtvih; in med časom smrti in vstajenja je razmik, kaj se zgodi s človeškimi dušami, je tisto, o čemer sem marljivo spraševal Gospoda, da bi vedel; in to je tisto, kar vem. In ko pride čas, ko bodo vsi vstali, potem bodo vedeli, da Bog pozna vse čase, ki so določeni človeku. Torej o stanju duše med smrtjo in vstajenjem - glej, angel mi je razodel, da gredo duše vseh ljudi, brž ko zapustijo to umrljivo telo, da, duše vseh ljudi, naj so dobre ali hudobne, domov k tistemu Bogu, ki jim je dal življenje. In potem se zgodi, da bodo duše tistih, ki so pravični, prejele stanje sreče katero se imenuje raj, stanje počitka, stanje miru, kjer bodo počivali po vseh svojih težavah in po vsej skrbi in potrtosti. In potem se bo zgodilo, da bodo duše hudobnih, da, kateri so zlobni - kajti glej, nimajo ne deleža niti delčka Gospodovega Duha; kajti glej, raje so izbrali hudobna dela kakor dobra; zato je vanje stopil hudičev duh in začel posedovati njihovo hišo - in ti bodo izvrženi v najzunanjejšo temo; tam bo ječanje in tarnanje in škripanje z zobmi in to zavoljo njihove lastne krivičnosti, ker so bili ujetniki hudičeve volje. To je sedaj stanje duš hudobnih, da, v temi in v stanju groznega strašnega čakanja na ognjeno ogorčenost Božjega srda nad njimi; tako ostanejo v tem stanju, prav kakor pravični v raju, do časa svojega vstajenja. Sedaj, nekaj jih je, ki so razumeli, da je bilo to stanje sreče in to stanje bede v duši pred vstajenjem prvo vstajenje. Da, priznam, da bi se ga dalo označiti za vstajenje, vstajenje duš oziroma duha in njihovo izročitev sreči oziroma bedi po besedah, ki sem jih govoril. In glej, spet, rečeno je bilo, da je prvo vstajenje, vstajenje vseh tistih, ki so bili oziroma ki so oziroma ki bodo vse do Kristusovega vstajenja od mrtvih. Torej ne predpostavljamo, da je to prvo vstajenje, o katerem se tako govori, lahko vstajenje duš in njihova izročitev sreči oziroma bedi. Ne moreš predpostavljati, da je to tisto, kar pomeni. Glej, pravim ti, ne; pač pa pomeni ponovno združitev duše s telesom tistih od Adamovih dni do Kristusdovega vstajenja. Sedaj, če se bodo duše in telesa tistih, o katerih je bilo govora, vse združile naenkrat, od hudobnih kakor od pravičnih, tega ne pravim; naj zadošča, da pravim, da bodo vsi vstali; oziroma z drugmi besedami, do njihovega vstajenja bo prišlo pred vstajenjem tistih, ki bodo urli po Kristusovem vstajenju. Sedaj, sin moj, ne pravim, da bo do njihovega vstajenja prišlo ob Kristusovem vstajenju; a glej, to ti dajem kot svoje mnenje, da se bodo duše in telesa pravičnih združili ob Kristusovem vstajenju in njegovim vnebohodu. Če pa bo ob njegovem vstajenju ali po njem, ne pravim; toliko pa pravim, da je razmik med smrtjo in vstajenjem telesa in stanjem duše v sreči oziroma v bedi do časa, ki ga je Bog določil, da bodo mrtvi vstali in bodo doživeli združitev tako duše kakor telesa in bodo prišli pred Boga in jim bo sojeno po njihovih delih. Da, potem pride do obnovitve tistega, o čemer so govorila usta prerokov. Duša se bo obnovila k telesu in telo k duši; da, in vsaka okončina in delček se bo povrnil k svojemu telesu; (*dodaj link na citat iz biblije; so zemeljska telesa in so nebeška telesa) da, niti las iz glave se ne bo izgubil; vse pa bo obnovljeno k svoji pravi in popolni obliki. In sedaj, sin moj, to je obnova, o kateri so govorila usta prerokov - in potem bodo pravični zasijali v Božjem kraljestvu. A glej, nad hudobne pride strašna smrt; kajti umrejo kar zadeva pravičnost; kajti nečisti so in nič nečistega ne more naslediti Božjega kraljestva; pač pa so izvrženi in izročeni bodo, da bodo jedli sad svojega truda oziroma svojega dela, ki je bilo hudobno; in pijejo ostanek grenke kupe. (Alma 40,1-41)