Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Duša >

Očiščevanje duše

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

In končno, ko se duša očisti čutnih nagnjen in poželenj, doseže duhovno svobodo, v kateri si pridobiva dvanajstere sadove Svetega Duha. Zdaj je tudi čudežno oteta iz rok treh sovražnikov: hudega duha, sveta in mesenosti. Ko sta namreč ugasnila slast in čutni užitek ob stvareh, nimajo niti hudi duh niti svet niti čutnost nobenega orožja več in nobene moči nad duhom. (SJoK1 13,11)

 

...Duša spoznava, kolikere in kako dragocene koristi je našla in pridobila v suhoti očiščevanja, ki ga je prestala, zato po pravici izgovarja kitici, ki jo razlagam, že omenjene stihe, namreč: O neizmerna sreča, odšla sem neopažena od doma. S tem hoče povedati, da je ušla zankam svojih poželenj in nagnjen in njihovi sužnosti neopažena, to se pravi, ne da bi ji omenjeni trije sovražniki mogli preprečiti pobeg. Ti sovražniki, kot sem že povedal, s svojimi slastmi in poželenji kot z zankami vežejo dušo in jo drže ujeto, da ne more uiti iz sebe v svobodo božje ljubezni. Brez sodelovanja nagnjenj in poželenj pa, kot je že povedano, ti sovražniki duše ne morejo premagati. (SJoK1 13.13)

 

Takšne viharje in muke Bog običajno pošilja v čutni noči in čutnemu očiščevanju tistim, ki jih bo kasneje, kot sem že dejal, uvedel v drugo noč; vsi pa vanjo ne bodo vstopili. Te, ki bodo prepuščeni vanjo, tako trdo vzgaja in tepe zato, da vadijo, pripravljajo svoje čute in zmožnosti za združitev z Modrostjo, ki bo tam postala njihov delež. (*namen vsega trplenja - zorenje duše) Dokler namreč duša ni skušana, utrjena in preizkušana v bridkosti in skušnjavah, njeni čuti niso dozoreli za prejem Modrosti. Zato pa pravi Sirah: "Kaj ve, kdor ni bil skušan ? ... Kdor ni nič skusil, tudi malo ve" (Sir 34, 9-10). To resnico izpričuje tudi Jeremija, ko pravi: "Kaznoval si me in sprejel sem kazen" (Jer 31, 18). Najprimernejši način pokorjenja, ki vodi k Modrosti, so prav opisane notranje muke, saj najbolj učinkovito očiščujejo čute vseh užitkov in tolažb, na katere se duše navezujejo zaradi naravne šibkosti. Poleg tega napravijo dušo globoko ponižno in jo tako pripravijo na povišanje, ki se bliža. (SJoK1 14, 4) (*Blagor tistim, ki dosežejo takšno zrelost-dovršenost svoje duše o kateri govori svetnik, nam ostalim pa ostaja upanje v stavku, ki ga je izrekel Jezus, da je v nebesih mnogo bivališč, kar verjetno pomeni, različna kvaliteta bivanja glede na zrelost - dovršenost posamezne duše, toda še vedno v nebesil.)

 

...Vendar pa duša še ni popolnoma očiščena, saj ji manjka glavni del očiščevanja, očiščevanje duha. Zaradi povezave obeh človekovih delov, ki sta ena sama narava, čutno očiščenje, naj je bilo še tako temeljito, ni dokončno in popolno brez očiščevanja duha... (SJoK2 1, 1)