Onostransko življenje duše |
  
|
Onostransko življenje duše |
|
Vsaka duša bo tudi onstran živela naprej povsem iz svoje ljubezni in svoje vere, in tako torej svobodna, po svoji volji. Če je ljubezen čista in dobra, bo tudi onostransko življenje čisto, dobro in blaženo. Če pa je ljubezen slaba in nečista in sočloveku ne pripravi nikakršne blaženosti, bo tudi njeno onostransko življenje nečisto, slabo in nesrečno. Vzeti duši njeno ljubezen in ji dati drugo, bi pomenilo uničiti jo in namesto nje ustvariti povsem novo dušo. To pa bi bilo v nasprotju z večnim Božjim redom, kar je Bog poklical v življenje, to ne more biti več minljivo ampak le zmeraj prehaja v žlahtnejše in boljše. Zatorej bo tudi onstran poskrbljeno za takšne izgubljene duše, zato pravim, kot sem že prej dejal: tostran je ena ura boljša kot onstran tisoč let. Zato pa se nobeni duši ne godi krivica, če namreč duši pustimo njeno ljubezen in njeno voljo nepoškodovano in jo jo le toliko ločimo od drugih, da dobrim ne more škodovati, sicer pa lahko v svoji, sebi ustrezni sferi počne, kar hoče v skladu s svojo življensko ljubeznijo in inteligenco, gotovo nobeni duši ne storimo niti navidezne krivice. Kakor ste zdaj živeli vi (grešni farizeji), tako živijo tudi vse hudobne hudičeve duše v peklu, njihov zli ogenj poraja prav njihova zla, nenasitna sebičnost in oblastiželjnost in vi sami pravite, da vam je pri tem prav dobro šlo. Toda klub temu vas je vsak dan čedalje bolj glodal črv smrti in vam neizrekljivo grenil življenje. Kaj ste potem imeli od svojega udobnega življenja ? In tako se bo mnogim onstran godilo zelo dolgo, vendar bodo za to krivi le sami. Tam bodo morali ne le enkrat, ampak celo pogosto pretrpeti strahote smrti in tudi to mora biti, kajti brez tega bi bila vsaka taka duša resnično za večno izgubljena." (VJn 14:7-11)
Jezus: "Onstran pa je neskončna množica šol, v katerih lahko duše poučujejo kar najbolj praktično (verjetno gre to za vica). Seveda pa onstran ne gre tako zlahka kakor tu, ker tam nobena duša nima drugega sveta in okolja kakor le tisto, ki se porodi iz njenega mišlenja, čutenja in hotenja ter daje duši vse, kar ljubi in hoče. No, tam je potem težje ugodno vplivati na dušo, ki je polna zmotnih blodenj, kakor tu, kjer je na tujih in trdnih tleh in so okrog nje številna, prav tako tuja okolja. Toda neglede na to je tudi tam še zmeraj dovolj sredstev, s katerimi je mogoče učinkovito vplivati na dušo. Vendar vam bom o tem govoril ob drugi priložnosti. S tem ne nameravam tolažiti nikogar, če namreč postaja duša onstran v sebi in prav tako v svojem svetu namesto boljša le čedalje slabša in hudobnejša, postaja seveda tudi njen navidezni svet, njena družba in okolje slabši in hudobnejši. Kolikor bolj duša v sebi vse bolj izgublja resnico in svetlobo, bosta enaka tudi njen svet in njeno okolje in to jo začne zelo stiskati in mučiti. Z naraščanjem bolečine naraščata tudi njena jeza in maščevalnost, to pa je potem že vstop v pekel in to je resnično druga smrt duše, iz katere potem ta res zelo težko najde izhod. To so seveda zgolj sredstva, s katerimi v zelo zelo dolgem času lahko rešimo dušo, toda v resnici so videti zelo žalostna. Zelo hudobno dušo lahko stane tudi nekaj milijard zemeljskih let, dokler se s pomočjo takšnih bolečih sredstev ne bo sama iz sebe nekoliko poboljšala. Zato je na zemlji en dan vreden več kakor onstran sto let, računano po zemeljskem času. Razumete to ?" (VJn6 65:3-6)
(Gospod): "Ko človek umre, je duša vzeta iz telesa in kot zgolj duhoven in samostojen človek pride na kraj, ki popolnoma ustreza njenemu celotnemu življenjskemu bistvu; in tu ji ne pomaga ničesar, razen njene svobodne volje in njene ljubezni. Če sta volja in ljubezen dobri, bo dober tudi kraj, ki si ga bo duša sama tako uredila po vanjo od Boga vsajeni moči in oblasti; če pa sta volja in ljubezen slabi, bo tudi njuno delo slabo - tako kot na zemlji slabo drevo ne rodi dobrih sadov in dobro drevo ne slabih. Pojdite in z zlatom in dragimi kamni okrasite trnov grm, in glejte, ali vam bo zaradi tega rodil grozdje! In če okrasite vinsko trto z zlatom ali pa tudi ne, vam bo vendarle rodila sladko in okusno grozdje. (VJn2 18:1)