Ko je star dan minil, pride za njim nov dan, ki je zmeraj poslednji; in ker ne morem nikogar obuditi v že preteklem dnevu, se mora seveda to zgoditi v poslednjem, ker minuli, prejšnji dan za to ni več uporaben. Ali ni vsak dan, ki ga doživite, poslednji dan ? Ali morda lahko kdo doživi še kakšnega poslednejšega, kot je ravno ta, v katerem živi ? Glejte, mi vsi živimo danes v kar se da poslednjem dnevu ! Kajti včerajšnji ne more biti več poslednji, jutrišnjega pa še dolgo ni. Iz tega pa se vendar lahko spozna, da je in mora biti naposled za vsakega človeka prav toliko poslednjih dni, kolikor jih je preživel ! Povem vam, da boste vsi umrli na poslednji dan in tudi ne boste mogli biti na noben drug dan kot na poslednji, obujeni od mrtvih v življenje; in če ga bo moral en človek ali ga bodo morali vsi prestati,se to ne bo moglo zgoditi na minuli dan, prejšnji dan, marveč na kateri koli prihodnji, torej očitno na poslednji dan ! Kateri pa je določen za to, tega nisem v naprej določil niti Jaz niti kakšen angelski duh; za to je vsak prihodnji dan nadvse dober in zelo uporaben. (VJn2 42:2)