Jezus: "...toda strah pred smrtjo pravzaprav ne tiči toliko v nejasni zavesti o življenju duše po izgubi telesa, temveč v ljubezni do sveta in samega sebe. Zaradi teh dveh vrst ljubezni se duša čedalje bolj zliva s svojim mesom in posledica tega je, da mora prav zato čedalje bolj privzemati občutek umiranja, minevanja in nehanja ter se pogreza v najrazličnejše strahove in bojazni... ...Najbolj pa se telesne smrti bojijo Judje in vzrok za to je prav njihova velika ljubezen do sveta in čutno poželenje. Kdor to tako skrbno varuje kot oni, mora s časoma izgubiti vso višjo luč, kajti pravi in živi luči vere nič ne škoduje tako zelo kakor prav nečistost, vsakovrstna pohota in pravo meseno vlačuganje, ki je pri Judih že dolgo veliko hujše kakor pri najbolj mračnih poganih. Ta greh dobesedno zaduši dušo v blatu mesa in ubije celo meso samo. Če pa je tako, od kod naj potem takšna duša vzame svetlo življensko zavest." (VJn6 68:1,8)
Vassula: "Gospod, ti si rekel: "...da bi bile (duše) ponovno združene z menoj..." Ali so bile morda po smrti nekaj časa s teboj?" Jezus: "Duše osvobodim telesa. Svoje sveto obličje jim pokažem samo za trenutek. V trenutku, ko se soočijo z menoj, se jim odprejo oči. Vidijo Resnico iz obličja v obličje in spoznajo, kako so se z grehi omadeževale. Kljub njihovi goreči želji, da padejo v moj objem in mi sledijo, vedo, da je to nemogoče, dokler se ne očistijo. Tako s prebadajočo bolečino žalosti padajo nazaj, da se pripravijo na očiščevanje. Nepopisno jih boli in žge, da me ne morejo videti. Žge jih moja odsotnost. Glede na svoje grehe prenašajo tudi druge vrste trplenja..." (RžvB2 189)
Bog Oče Jahve: "...Ustvaril sem vas iz ljubezni, da bi me ljubili. Ko se bosta meso in telo iztrošila, bom tistega, ki se je trudil, da bi ugodil meni, sprejel v svojo dušo za vekomaj. Toda gorje tistemu, ki ni prepoznal, da je pokvarjenost norost in neumnost blaznost! Gorje srcu, ki je verjelo, da lahko doseže vse brez mene! Gorje tistemu, ki ni izpolnjeval mojih zapovedi! Gorje tistemu, v čigar srcu je polno zlobe! Gorje šakalu, ki je spletkaril ponoči! Gorje tistemu, ki je obsojal svojega brata in ga prisilil, da živi v nasilju! Gorje ustnicam, ki so lažno pričevale! Gorje tistemu, ki je prelival nedolžno kri nerojenih otrok! Vaše plačilo bo pekel! Gorje nečistemu, ki prejema meso in kri mojega Sina v grešnem stanju. Kako se mi studi! Gorje tistemu, ki zavrača spoved in odvezo in prihaja prejemat mojega Sina s krivdo! Kesajte se! Kesajte se svojih grehov! Kaj dobrega mi lahko podarite, če si je v vas kača naredila gnezdo? Če me vprašate, kaj naj storite, da dosežete večno življenje, vam povem, da se pokesajte. Izpolnjujte mojo postavo, rodite dobre sadove in jaz vam bom v prisotnosti svojih angelov podaril prostor, ki sem ga pripravil za vas. Pazite nase in se varujte slabih stvari. Dovolite, da v vaši puščavi razodenem svojega Duha, kot je meni všeč, ko je meni všeč in po komer je meni všeč, zato da bi vas rešil." (RžvB4 164)
Glej tudi poglavje Obsmrtna doživetja in poglavje In kaj je na koncu ?