Jezus: "...toda strah pred smrtjo pravzaprav ne tiči toliko v nejasni zavesti o življenju duše po izgubi telesa, temveč v ljubezni do sveta in samega sebe. Zaradi teh dveh vrst ljubezni se duša čedalje bolj zliva s svojim mesom in posledica tega je, da mora prav zato čedalje bolj privzemati občutek umiranja, minevanja in nehanja ter se pogreza v najrazličnejše strahove in bojazni... ...Najbolj pa se telesne smrti bojijo Judje in vzrok za to je prav njihova velika ljubezen do sveta in čutno poželenje. Kdor to tako skrbno varuje kot oni, mora s časoma izgubiti vso višjo luč, kajti pravi in živi luči vere nič ne škoduje tako zelo kakor prav nečistost, vsakovrstna pohota in pravo meseno vlačuganje, ki je pri Judih že dolgo veliko hujše kakor pri najbolj mračnih poganih. Ta greh dobesedno zaduši dušo v blatu mesa in ubije celo meso samo. Če pa je tako, od kod naj potem takšna duša vzame svetlo življensko zavest." (VJn6 68:1,8)

Glej tudi poglavje Obsmrtna doživetja in poglavje In kaj je na koncu ?