Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Ustvarjanje

Jezus: "Nikar ne verjemite, da je lahko svet, kot tale majhna zemlja, ustvarjen od danes na jutri in naenkrat naseljen. Za to je potrebno za vaše pojme nedoumljivo veliko milijard zemeljskih let. Kako za vaše pojme nedoumljivo dolg čas je potreben samo za to, da svet toliko dozori, da lahko vzkali človek. Koliko rastlinskih in živalskih je moralo prej zemljina tla pognojiti s svojo presnovo in trohnenjem, da je na njenih tleh in v njeni rastlinski in živalski trohnobi nastal tisti humus, iz katerega je lahko prva močna duša vzela svoje telo in ga po Božjem redu uredila tako, da ji je moralo služiti in je bilo sposobno za razmnoževanje enakih potomcev, da pripravljenim in svobodnim, pa vendarle še brez telesnim dušam ne bi bilo več treba stoletja dolgo iz izparin sestavljati telo, temveč ga lahko po veliko krajši poti spočnejo v materinem telesu, ki je popolno v vsem, kar je za to potebno. Glejte, za vse to je potrebno veliko časa in veliko modrosti, veliko potrplježljivosti in neskočne moči. Ker pa niti vi in še manj Jaz nikoli ne bomo prenehali misliti in snovati idej, se bo tudi ustvarjanje večno nadaljevalo, kajti ni mogoče, da ne bi mislili prav nič - ne Jaz in tudi vi ne. Ko pa se misel enkrat občuti kot nekaj, mora tudi imeti obliko, ko pa obstaja kot oblika, je že tudi duhovno obdana z ovojnico in je pred nami kot predmet, svoboden sprejeti svetlobo, sicer je ne bi zmogli zaznati kot nekaj izoblikovanega. Dokler bom Jaz iz Sebe mislil in ustvarjal ideje, tako dolgo bo potekalo tudi ustvarjanje. Neskončnosti na veke ne bo zmankalo prostora, nas pa ne bo nikoli obremenjevalo nedejavno dolgočasje. Kjer pa je veliko dela, tam je tudi veliko služb, glede na stopnjo sposobnosti tistih, katerim se določa dolžnost. Kdor si je pridobil veliko sposobnosti v Moji ureditvi, bo dobil tudi večje pristojnosti, kdor pa si je pridobil le zelo malo sposobnosti, bo tudi za prav malo pristojen. Kdor pa si tu ni pridobil nobenih sposobnosti, bo moral tam gotovo v najtemnejši noči tako dolgo ginevati in trpeti pomanjkanje, dokler se ne bo s svojim notranjim, svobodnim prizadevanjem toliko usposobil, da bo lahko nastopil kakšno, četudi najneznatnejšo dolžnost. Če najneznatnejšo dolžnost dobro upravlja, bo že premeščen v pomembnejšo, če pa jo opravlja slabo, kmalu izgubi tudi to, kar bi si zlahka pridobil s svojimi čeprav najneznatnejšimi sposobnostmi. Kdor ima, bo dobil še več, da bo imel v obilju, kdor pa nima, mu bo vzeto tudi tisto, kar je že imel in spet bodo noč, tema, lakota, beda in vsakovrstne stiske njegova usoda tako dolgo, dokler ne bo blagovolil postav dejaven najprej v samem sebi, da bi s tem postal sposoben za nadaljno zaposlitev. Zato si vsi prizadevajte tukaj in se ne dajte zaslepiti zakladom tega sveta, ki bodo minili tako kot zdajšnja materialna oblika tega celotnega mesenemu očesi vidnega stvarstva. Zato pa si zbirajte toliko več duhovnih zakladov, ki bodo trajni vso večnost. Bodite modri gospodarji in oskrbniki v hiši svojega srca. Kolikor več duhovnih zakladov boste z raznimi dobrimi deli shranili v njej, toliko bolje se vam bo godilo onstran. Kdor pa tu skopari in stiska, bo moral nekoč sam sebi pripisati, ko bo našel svoje srčne shrambe skoraj povsem prazne. Tu je lahko zbirati, kajti tu je vse, kar kdo stori z dobro voljo iz ljubezni do Boga in bližnjega, sprejeto kot najčiščejše zlato, onstran pa si bo moral vse pridobiti in plačati z najčiščejšim zlatom notranje in izklučno lastne dejavnosti iz samega sebe in v samem sebi. In to, prijatelji Moji, je v onem kraljestvu kjer ni nobenih zunanjih rudnikov zlata in srebra nekoliko težko. Tu lahko iz najnavadnejšega cestnega blata naredite zlato in si zanj kupite nebesa, če ste bili res s srcem pri kupčiji, onstran boste lahko le iz najžlahtnejšega ustvarili žlahtno v sebi, to pa bo še težje kot je tu iz navadnega proda narediti zlato. Kdor pa si je s svojimi plemenitimi in dobrimi deli že tu pridobil veliko količino zlata, mu ga onstran ne bo primanjkovalo, kajti iz peščenega zrnca te duhovno plemenite kovine bo onstran nastala kot svet velika gruda, to pa je že velika zaloga. (VJn4 96)

 

Jezus:...saj se tudi vi sami, ko danes nekaj ustvarjate držite povsem istega reda. Najprej imate vse mogoče misli. Iz teh misli potem oblikujete ideje in oblike. Ko ste iz misli in idej razvili določeno obliko jo ovijete v ovojnico volje, da ostane. Ko je enkrat tako ovita, ostane v svoji duhovni biti že povsem neuničljiva in slikovno vam bo vedno navzoča, kadar boste le hoteli. Kolikor dlje pa tako oblikovano zamisel v sebi opazujete že kot pravi predmet, toliko več naklonjenosti čutite do oblikovane in duhovno ovite zamisli. V vas se prebudi ljubezen do te duhovne oblike. Ljubezen do nje narašča, v vašem srcu se vname zanjo, in s pomočjo življenjske toplote in svetlobe iz plamena ljubezni postaja zdaj določneje oblikovana zamisel, v sami sebi zmeraj bolj izrazita, čedalje popolnejša, lepša in vi začnete v njej odkrivati zmeraj večjo izpopolnitev najrazličnejših uporabnosti in sklenete, da bi zdaj čedalje bolj izoblikovano zamisel uresničili in preobrazili v zunanje delovanje. Najprej delate na pergamentu skice in to tako dolgo, dokler risba ne postane povsem podobna že izoblikovani duhovni podobi v vas. Ko se vam zdi, da slike v primerjavi z duhovno podobo ni treba več popravljati, se posvetujte s strokovnjaki, kako bi to preoblikovali in naredili resnični materialni izdelek. In strokovnjaki premislijo, se v prikazani zamisli kmalu znajdejo in rečejo: 'To in ono potrebujemo za to, tudi nekaj let, in toliko in toliko bo to stalo.' potem naredite pogodbo, delo se prične in v nekaj letih je vaša zamisel postavljena na ogled, v občudovanje in uporabo vas in nekaj tisočev drugih ljudi. Vidite, tako vi ustvarjate hiše, orodje, mesta, trdnjave, ladje in še na tisoče drugih stvari. In prav tako Jaz ustvarjam nebesa, svetove in vse, kar ti vsebujejo in nosijo. Seveda stvarjenje sveta zahteva več časa, kot ga potrebujete vi za postavitev koče, hiše ali česa drugega. Vi imate pred seboj že pripravljeno materijo, Jaz pa jo moram šele ustvariti in jo vzeti iz nespremenljive trdnosti Svoje volje. Lahko bi sicer v trenutku naredil materijo... (VJn4 2-4)