Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Bog >

Božji načrt

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

In rekli so: Glej ne moremo razumeti besed, ki jih je oče govoril o oljkinih naravnih vejah in tudi o Nejudih. In rekel sem jim: Ali ste vprašali Gospoda? In rekli so mi: Nismo, kajti Gospod nam ne da spoznati nič takšnega. Glej, rekel sem jim: Kako to da ne spolnjujete Gospodovih zapovedi? Kako to, da boste pogubljeni zaradi svoje trdosrčnosti? Mar ne pomnite tega kar je rekel Gospod? Če ne boste postali trdosrčni in me boste prosili v veri, verujoč, da boste prejeli, če boste marljivo spolnjevali moje zapovedi, vam bodo te reči zagotovo razodete. Glejte, povem vam, da je Gospodov Duh, ki je bil v očetu, Izraelovo hišo primerjal z oljko; in glejte, mar nismo veja Izraelove hiše? In sedaj, to, kar misli oče o vcepljanju naravnih vej preko polnosti Nejudov, je, da bo v poslednjih dneh, ko bo naše potomstvo zapadlo v nevero, da, v razmaku mnogih let in po mnogih rodovih, potem, ko se bo Mesija v telesu prikazal človeškim otrokom, potem bo prišla polnost Mesijevega evangelija k Nejudom in od Nejudov k preostanku našega potomstva in tistega dne bo preostanek našega potomstva vedel, da so iz Izraelove hiše, in da so Gospodovo ljudstvo zaveze; in  potem bodo vedeli in izvedeli o svojih dedih in tudi o evangeliju svojega Odkupitelja, katerega je učil njihove očete; zatorej bodo spoznali svojega Odkupitelja in prav vsako podrobnost njegovega nauka, da bodo vedeli, kako priti k njemu in biti odrešen. In potem, se mar tisti dan ne bodo radostili in izrekali hvale svojemu večnemu Bogu, svoji skali in svoji odrešitvi? Da, mar tisti dan ne bodo prejeli moči in hrane od prave trte? Da, mar ne bodo prišli k pravi Božji čredi? Glej, povem vam, da; spet se jih bodo spominjali v Izraelovi hiši; vcepljeni bodo, ker so oljkina naravna veja, v pravo oljko. In to je kar meni oče; in meni, da se to ne bo zgodilo, dokler jih Nejudje ne bodo razkropili; in meni, da se bo to zgodilo preko Nejudov, da bo Gospod Nejudom lahko pokazal svojo moč zavoljo prav istega vzroka, zavoljo katerega ga bodo Judje oziroma Izraelova hiša zavrnili. Zatorej oče ni govoril samo o našem potomstvu, pač pa o vsej Izraelovi hiši, pokazujoč na zavezo, ki se bo izpolnila v poslednjih dneh; na zavezo, ki jo je Gospod sklenil z našim očetom Abrahamom, rekoč: V tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi Zemlje. In zgodilo se je, da sem jaz, Nefi, veliko govoril o tem; da, govoril sem jim o obnovi Judov v poslednjih dneh. In pripovedoval sem jim besede Izaija, ki je govoril o obnovi Judov oziroma Izraelove hiše; in potem ko bodo obnovljeni, ne bodo nikoli več pomešani, niti ne bodo več razkropljeni. In zgodilo se je, da sem bratom govoril veliko besed, da so se pomirili in postali ponižni pred Gospodom. In zgodilo se je, da so mi spet spregovorili, rekoč: Kaj pomeni to, kar je oče videl v sanjah? Kaj pomeni drevo, ki ga je videl? In rekel sem jim: To je bil prikaz drevesa življenja. In rekli so mi: Kaj pomeni drog iz železa, ki ga je videl oče, ki je vodil k drevesu? In rekel sem jim, da je to Božja beseda; in kdor koli bo prisluhnil Božji besedi in se je bo trdno držal, se ne bo nikoli pogubil; niti jih ne bodo premagale skušnjave in nasprotnikove ognjene puščice, da bi jih zaslepile, da bi jih odvedle v pogubo. Zatorej sem jih jaz, Nefi, opominjal naj prisluhnejo Gospodovi besedi; da opominjal sem jih z vso vnemo svoje duše in z vso sposobnostjo, ki sem jo posedoval, da bi prisluhnili Božji besedi in vedno v vsem pomnili spolnjevati njegove zapovedi. In rekli so mi: Kaj pomeni vodna reka, ki jo je videl oče? In rekel sem jim, da je voda, ki jo je videl oče,  umazanija; in drugo je njegovega duha tako navdalo, da umazane vode ni videl. In rekel sem jim, da je bila strašen prepad, ki je ločil zlobne od drevesa življenja in prav tako od Božjih svetih. In rekel sem jim, da je bila prikaz tistega strašnega pekla, ki je, mi je rekel angel, pripravljen za hudobne. In rekel sem jim, da je oče tudi videl, da je Božja pravičnost prav tako ločevala hudobne od pravičnih; in svetlost le-teh je bila kot svetlost plamenečega ognja, ki se dviga k Bogu na veke vekov in nima konca. In rekli so mi: Ali to pomeni mučenje telesa v dneh preizkušnje ali pomeni končno stanje duše po smrti posvetnega telesa, ali govori o tem kar je posvetno? In zgodilo se je, da sem jim rekel, da je to prikaz tako posvetnega kot duhovnega; kajti prišel bo dan, ko se jim bo sodilo po njihovih delih, da, in sicer po delih, ki so jih storili v posvetnem telesu v svojih dneh preizkušnje. Če bodo torej umrli v svojih hudobijah, bodo zagotovo tudi zavrženi, kar zadeva to, kar je duhovno, kar pripada pravičnosti; zatorej bodo zagotovo privedeni pred Boga, da bodo stali pred njim, da se jim bo sodilo po njihovih delih; in če so njihova dela umazanija, bodo zagotovo umazani; in če so umazani, mora biti, da ne morejo bivati v Božjem kraljestvu; sicer mora biti Božje kraljestvo prav tako umazano. A glejte, Božje kraljestvo ni umazano in v Božje kraljestvo ne more vstopiti nič nečistega; zatorej mora biti za tisto, kar je umazano, pripravljen kraj umazanije. In kraj je pripravljen, da, in sicer tisti strašni pekel, o katerem sem govoril in pripravljalec le-tega je hudič; zatorej je zadnje stanje človeških duš, da bivajo v Božjem kraljestvu, ali pa so izvržene zavoljo tiste pravice, o kateri sem govoril. Zatorej bodo hudobni odvrnjeni od pravičnih in prav tako od tistega drevesa življenja, katerega sad je nadvse dragocen in nadvse dober od vseh drugih sadov; da, in je največji med vsemi Božjimi darovi. In tako sem govoril bratom. Amen. (1 Nef 15,1-36) (*Zapisano med leti 600 in 592 pr Kr.)

 

Sedaj glej, sin moj, ti bom to razložil. Kajti glej, ko je Gospod Bog iz edenskega vrta poslal naša prva starša, da bosta obdelovala zemljo, iz katere sta bila vzeta - da, je človeka izgnal in na konec edenskega vrta postavil kerube in ognjeni meč, ki se je obračal na vse strani, da je varoval drevo življenja - sedaj vidimo, da je človek postal kakor Bog, poznavajoč dobro in zlo; in da bi ne iztegnil roke in ne bi jedel tudi z drevesa življenja in živel za vekomaj, je Gospod Bog postavil kerube in ognjeni meč, da bi ne jedel od sadu - in tako vidimo, da je bil človeku dan čas za kesanje, da, čas preizkušnje, čas za kesanje in služenje Bogu. Kajti glej, če bi bil Adam nemudoma iztegnil roko in jedel z drevesa življenja, bi za vekomaj živel, glede na Božjo besedo, ne da bi imel čas za kesanje; da, in prav tako bi bila Božja beseda neveljavna in veliki načrt odrešitve bi bil neučinkovit. A glej, človeku je bilo določeno umreti - ker sta bila torej ločena od drevesa življenja, sta morala biti izbrisana z obličja Zemlje - in človek je postal za vekomaj izgubljen, da, postala sta padla človeka. In sedaj tako vidimo, da sta bila naša prva starša tako telesno, kakor duhovno ločena od  Gospodove navzočnosti; in tako vidimo, da sta bila izpostavljena slediti svoji lastni volji. Sedaj glej, ni bilo dobro, da bi bil človek odrešen iz te telesne smrti, kajti to bi uničilo veliki načrt odrešitve. Ker torej duša ne more umreti in je bil padec vsemu človeštvu prinesel tako duhovno kakor telesno smrt, to je, da so bili ločeni od Gospodove navzočnosti, je bilo potrebno, da se človeštvo iz te duhovne smrti vrne. Ker sta bila zatorej po naravi postala mesena, čutna in hudičevska, je to stanje preizkušnje postalo stanje njune priprave; postalo je pripravljalno stanje. In sedaj pomni, sin moj, če bi ne bilo načrta odkupitve (če ga dava na stran), brž ko sta bila mrtva, sta bili njuni duši nesrečni, ker sta bili ločeni od Gospodove navzočnosti. In sedaj ni bilo načina, da bi bili ljudje rešeni tega padlega stanja, katerega so si bili ljudje nakopali zavoljo svoje neposlušnosti; zato se glede na pravico načrt odkupitve ni mogel izvesti kakor samo pod pogojem, da se bodo ljudje pokesali v tem stanju preizkušnje, da, v tem pripravljalnem stanju; kajti če bi ne bilo teh pogojev, bi milost ne imela učinka, razen če bi uničila delo pravice. Dela pravice pa sedaj ni bilo moč uničiti; če bi bilo tako, bi Bog prenehal biti Bog. In tako vidimo, da je bilo vse človeštvo padlo in bili so v oblasti pravice; da, Božje pravice, ki jih je za vekomaj zapisala, da bodo ločeni od njegove navzočnosti. In sedaj, načrt milosti ni bilo mogoče izvesti drugače, kakor, da je bila izvedena odkupna daritev; zato je Bog sam odkupil grehe sveta, da bi se izvršil načrt milosti, da bi bilo ugodeno zahtevam pravice, da bi bil Bog popoln, pravičen Bog in tudi milosten Bog. Ljudje bi se torej ne mogli kesati, če bi ne bilo kazni, ki je bila prav tako večna, kakor bi moralo biti življenje duše, pripisana v nasprotju z načrtom sreče, ki je prav tako večen kakor življenje duše. Sedaj, kako naj bi se človek pokesal, če bi ne grešil? Kako bi grešil, če bi ne bilo postave? Kako bi bila postava, če ne bi bilo kazni? Sedaj, kazen je bila pripisana in dana pravična postava, ki je človeku prinesla kesanje vesti. Sedaj, če bi ne bilo postave - če človek mori, mora umreti - mar bi se bal, da bo umrl, če bo moril? In tudi, če bi ne bilo postave proti grehu, bi ljudi ne bilo strah grešiti. In če bi ne bilo postave, če bi ljudje grešil, kaj bi lahko naredila pravica oziroma milost, kajti nad tem bitjem ne bi imeli moči? Postava pa je dana in pripisana je kazen in dano kesanje; kesanje, ki zahteva milost; sicer pravica zahteva to bitje in izreče kazen; če bi ne bilo tako bi bila dela pravice uničena in Bog bi prenehal biti Bog. Bog pa ne preneha biti Bog in milost zahteva spokorjenega in milost je zavoljo odkupne daritve; in po odkupni daritvi pride vstajenje mrtvih;  in vstajenje mrtvih pripelje ljudi nazaj v Božjo navzočnost; in tako se vrnejo v njegovo navzočnost, da jim je sojeno po njihovih delih po postavi in pravici. Kajti glej, pravica izvaja vse njegove zahteve in tudi milost zahteva vse, kar je njeno; in tako ni nihče, kakor samo ta, ki se resnično spokori, odrešen. Kaj mar predpostavljate, da lahko milost oropa pravico? Povem vam, ne, niti malo ne. Če bi bilo tako, bi Bog prenehal biti Bog. In tako Bog izvede svoje velike in večne namene, ki so bili pripravljeni od osnovanja sveta. In tako je izvedena odrešitev in odkupna daritev za ljudi in tudi njihova poguba in beda. Zato, o sin moj, kdor bo prišel, lahko pride in zastonj pije vodo življenja; in kdor ne bo prišel, tisti ni primoran priti; poslednji dan pa mu bo povrnjeno po njegovih delih. Če je želel delati hudo in se ni pokesal v svojih dneh, glej, mu bo hudo dano glede na njegovo obnovo. In sedaj, sin moj, želim, da bi temu ne dovolil, da bi te še naprej skrbelo, in bi dovolil samo svojemu grehu, da bi te skrbel, kar te bo pripravilo do kesanja. O sin moj, želim, da bi nič več ne zanikal Božje pravice. Ne prizadevaj si, da se do zadnjega opravičuješ zavoljo svojih grehov, tako da zanikaš Božjo pravico; pač pa naj Božja pravica in njegova milost in njegovo veliko potrpljenje dodobra počistijo v tvojem srcu; in naj te to ukloni do prahu v ponižnosti. (Alma 42,2-30)