Bog |
  
|
Bog |
|
Jezus: "Bog je po Duhu večen in neskončen. Vse nastaja in obstaja iz Njega, vse je v Njem, vse je neskončna polnost Njegovih misli in zamisli, od najmanjše do največje..." (VJn6 226:8)
To pa zdaj povem: Jaz sem edini, večni Bog v Svoji troedini naravi kot Oče po božanstvu, kot Sin po popolni človeškosti in kot Duh po vsem življenju, delovanju in spoznanju. Jaz sem od vekomaj Ljubezen in Resnica sama. Nikoli nisem od nikogar nič sprejel. Vse, kar je, je od Mene in kdor nekaj ima, ima to od Mene... (BoGo1 2:10)
Jezus: "Če pa še zmeraj sprašuješ in praviš: Ja kje pa je Bog in le kakšen je videti ?, tedaj ti povem, da pravega Božjega bitja nikoli nihče ne more videti in živeti, ker je neskončno in tako tudi vsepričujoče in je torej kot najčistejši duh tudi nekaj najbolj notranjega v vsaki stvari in bitju, to se pravi v dejavni svetlobi moči Svoje volje. V samem Sebi in Zase pa je Bog čovek kot Jaz in ti in prebiva v nedostopni svetlobi, ki se svetu duhov imenuje Sonce milosti. To Sonce milosti pa ni Bog sam, ampak je delovanje Njegove ljubezni in modrosti. In kakor vidiš delovanje sonca tega sveta tako, da je povsod navzoče po stalnem izlivanju svoje svetlobe na vse mogoče strani, tako tudi povsod dejavna moč Sonca milosti deluje ustvarjalno in oživlja v vseh bitjih kot svetloba, ki se izliva iz njega. Kdor zna v svoji duši prestreči res veliko svetlobe iz nebeškega Sonca milosti, jo sprejeti in potem ohraniti z močjo ljubezni do Boga, ta ustvari v samem sebi Sonce milosti, ki je povsem podobno Prasoncu milosti in posedovanje takega Sonca milosti pomeni prav toliko kot edino resnično mojsterstvo nad življenjem. Jasnost in svetlo polnost tega najresničnejšega alka boš razumel šele tedaj, ko boš na ta način sam postal mojster življenja..." (VJn6 88:3-6)
...Jaz nisem vedel, da je Bog duh, a ne bitje, ki ima ude in razteznost v dolžino in širino, nisem vedel, da bit njegova ni snov, ker je snov v svojem delu manjša kot celota; in če je tudi neskončna, je vendar v nekem delu, ki ga omejuje določen prostor, manjša kakor v svoji neomejenosti in ni vsepovsod cela kakor duh, kakor Bog... (Izp 3,7)
...in razumejo naj, da si ti pred vsemi časi večni stvarnik vseh časov in da nista noben čas in nobena stvar obenem s teboj večna, tudi če biva kaka nad časi. (Izp 11,30) *dokler ni bilo stvarstva ni bilo časov
Kajti glej, jaz sem Bog; in jaz sem Bog čudežev; in svetu bom pokazal, da sem isti včeraj, danes in za vekomaj; in med človeškimi otroki delujem samo po njihovi veri. (2 Nefi 27,23)
Avtor: Gospod je ... zavesten, kakor je zavestno živo bitje, toda živo bitje je zavestno le svojega telesa, medtem ko je Gospod zavesten vseh teles. Ker živi v srcu vsakega živega bitja, je zavesten vsake psihične spremembe tega bitja. (BG uvod stran 8)
Krišna: "O Arjuna, Jaz sem Nad-duša, ki se nahaja v srcih vseh živih bitij. Jaz sem začetek, sredina na konec vseh bitij." (BG 10:20)
Krišna: "... Brahman, duh, ki nima začetka in ki je podrejen meni, leži nad vzrokov in posledico tega materialnega sveta. Njegove roke in noge, oči, glava, obraz in ušesa se razprostirajo povsod. Na ta način Nad-duša (Krišna) obstaja in prežema vse. Nad-duša je prvotni izvor vseh čutov, toda kljub temu nima čutil. Ni vezana, čeprav ohranja vsa živa bitja. Transcendentalna je napram gunam narave in hkrati je gospodar vseh gun materialne narave. Vrhovna Resnica obstaja znotraj in zunaj vseh premičnih in nepremičnih živih bitij. Ker je subtilna, se je ne more videti ali zaznati z materialnimi čutili. Kljub temu, da je zelo daleč je zelo blizu vseh živih bitij." (BG 13:13-16) Avtor: "Vsemogočni Gospod, čeprav je izvor vseh čutov živih bitij, nima material čutil kot živa bitja. Pravzaprav, osebne duše imajo duhovne čute, toda ta čutila so prekrita z materialnimi elementi in zato se aktivnosti čutil izražajo skozi materijo. Čutila Vsemogočnega Gospoda pa niso tako prekrita. Njegovi čuti so transcendentalni, zato se imenujejo: nirguna. Guna pomeni materialne značilnosti, ... ... On nima materijalnih oči, vendar ima oči – kako bi sicer videl ? On vidi vse - preteklost, sedanjost in prihodnost. Živi v srcu vsakega živega bitja in ve kaj smo naredili v preteklosti, kar počnemo zdaj in kaj nas čaka v prihodnosti ...
To govori sveti in edini dobri Oče po Svojem Sinu, ki je večna Ljubezen v Njem in Svetem Duhu kot delujoči milosti iz Naju dveh za prihodnje odpuščanje grehov... (BoGo1 9:30)
Bog je v Svoji svetosti nedostopen, v Svoji modrosti nedomljiv, v Svoji milosti neizmerljiv, v Svoji oblasti nadvse strašen, v Svoji moči večno nepremagljiv. Njegova svetloba je svetloba vse svetlobe in Njegov ogenj je ogen vsega ognja in tako je On v vsem tem nedotakljiv, nam tudi popolnoma tuj Bog, ki nas odklanja in nas od vekomaj zavrača, toda prav ta Bog je tudi najgloblja ljubezen sama. Ta ljubezen blaži Njegovo božanstvo tako zelo, da nas On hoče in če Ga ljubimo, potem se iz vsega Svojega božanstva po ljubezni izlije na nas, nas naredi za otroke in nam potem kot najboljši, nadvse ljubeči, sveti Oče omogoči, da Ga v vsem, kar lahko vidimo, spoznavamo, čedalje bolj ljubimo, uživamo in Ga končno v svobodnem, večnem življenju gledamo popolnoma takšnega, kakršen je. (BoGo1 68:28)
Jezus: "V Bogu pa sta tudi dve razlikujoči se bitnosti, čeprav sestavljata Njegovo pratemeljno bit in s tem tudi Njegovo nedeljivo eno prabit. Prva razikujoča se bitnost je ljubezen kot večni življenski plamen v Bogu, druga razlikujoča se bitnost pa je - kot posledica najsvetlejšega življenjskega plamena -, luč ali modrost v Bogu. Če je torej tako in neizpodbitno nič drugače, ali ni ljubezen v Bogu povsem enako veličastje v Bogu kot Njegova modrost? Ko pa je David rekel: 'Gospod je govoril mojemu Gospodu', je s tem samo poudaril, da je ljubezen polna usmiljenja, v Bogu prežela vso svojo modrost in ji dejala: 'Sedi na mojo desnico, postani beseda (* in beseda je meso postala) in bitje, postani eno z vso mojo življensko močjo in vse kar je sovražno svetlobi, se bo moralo potem ukloniti ljubezensko-življenski moči v njeni luči.' (VJn7 198:14-17)
Jezus: "...Kajti samo tisti, ki Boga resnično spoznajo, pridejo k Bogu in so pravzaprav že pri njem. Tisti, ki Boga ne spoznajo, pa tudi ne morejo priti k Bogu, ker Boga ne poznajo in tako tudi niso pri Bogu. Priti k Bogu namreč pomeni že po čistem spoznanju in ljubezni biti pri Bogu, ker brez čistega in resničnega spoznanja tudi nihče ne more Boga resnično ljubiti. Kaj koristi tvoji duši četudi veruješ v Boga, ki obstaja nekje za vsemi zvezdami in tudi veruješ, da On od tam kot iz večnega središča s Svojo vsemogočnostjo vse sliši in vidi in vse ustvarja, ohranja in vlada in da s Svojo oblastjo vse prežema in je povsem navzoč, pa vendar Boga niti najmanj ne poznaš in si v svoji čudi celo še veliko bolj oddaljen od Njega, kot si Ga neskončno daleč predstavljaš. S takšnim nadvse meglenim nočnim spoznanjem Boga si torej še zelo daleč od Njega. Ne moreš Ga ljubiti, ampak Ga lahko takole le na pol verujoče topo slutiš in se Ga bojiš. In v tem stanju spoznanja in čudi ne more nihče biti pri Bogu in o kakšni resnični ljubezni tedaj sploh ne more biti govora." (VJn6 233:3-5)
Povej mi, kakšno veselje pa ima lahko Bog, kateremu mora biti najgloblji temelj vse biti večno enako skoz in skoz poznan, s Svojim neuničljivim življenjem?! Ali je tega, da mu je zmeraj vse jasno in da Se iz Samega Sebe ne more nikdar spremeniti, res lahko vesel? To bi pač od dolgočasja ubilo vsakega človeka." Rečem Jaz: "Poglej te ljudi! Ti so Božje veselje, če v Njegovem redu postanejo to, za kar so določeni. V njih Bog spet najde Sebi enake, in njihova nenehna rast v spoznanjih vseh vrst in s tem v vsej ljubezni, modrosti in lepoti je neuničljivo Božje veselje in blaženost! Kajti vse, kar obsega neskončnost, obstaja edino zaradi majhnega človeka, in večno ne obstaja nič, kar ne bi obstajalo zaradi malega človeka. (VJn2 6:4-5)
Temu tvojemu mnenju, ki je tudi mnenje številnih drugih ljudi lahko čisto razumsko za zdaj oporekam zgolj z besedami, da je vsako človeško življenje sila iz Boga, ki je Bog sam z vso Svojo vsemogočnostjo ne more razkrojiti, tako kot ne more razkrojiti in uničiti samega Sebe; kajti če bi Bog razkrojil in uničil življenjske sile, ki v celoti izhajajo iz Njega, bi moral najprej začeti pri Sebi, ker je od vekomaj v bistvu bistva prav On sam vse v vsem! Bog lahko sicer vsako materijo, ki ni nič drugega kakor z Njegovo voljo utrjena zamisel, razkroji in dopusti, da preide v duhovno in nepreobraženo, toda nikoli je ne more uničiti, ker ne more uničiti Sebe samega in Svojih, Njemu večno jasnih misli in zamisli.« (VJn8 128,9)
Kot sem vam zatorej rekel, mora biti potrebno, da bo Kristus - kajti prejšno noč mi je angel rekel, da se bo tako imenoval - prišel med Jude, med tiste, ki so bolj zloben del sveta; in križali ga bodo - kajti tako mora biti z našim Bogom in ni drugega naroda na Zemlji, ki bi križal svojega Boga. (2 Nefi 10,3)
Kajti če ni Kristusa, ni Boga; in če ni Boga, ni nas, ker bi ne bilo stvarjenja. Ampak Bog je in on je Kristus in pride ob polnosti svojega lastnega časa. (2 Nefi 11,7) (* Zapisano med leti 559 in 545 pr. Kr.)
Vassula: "Gospod, brala sem, da nekateri znanstveniki ne verjamejo v stigme. Pravijo, da so osebe s stigmami duševno bolne, da so stigme plod miselne sugestije..." Jezus: "Znanost bo ostala najmočnejše orožje učenih proti meni..." (RžvB2 79)
Krišna: "Pravi yogi Me vidi v vseh bitjih in vsa bitja vidi v Meni. Samospoznana duša vidi Mene povsod, istega vsemogočnega Gospoda. Za tega, ki povsod vidi Mene in vse vidi v Meni, nikoli nisem izgubljen, niti on ni za Mene izgubljen." (BG 6.29-30)
Krišna: "..., kot Vsemogočna Božanska Osebnost, vem vse kar se je zgodilo v preteklosti, vse kar se dogaja v sedanjosti in vse kar se bo zgodilo v prihodnsti. Jaz poznam vsa živa bitja, toda Mene nihče ne pozna." Avtor: "Krišna pozna vsako živo bitje zato ker se nahaja v srcu vsakega živega bitja kot Nad-duša." (BG 7.26)
Krišna: "Jaz sem cilj, vzdrževalec, gospodar, priča, prebivališče, zatočišče in najdražji prijatelj. Jaz sem ustvarjanje in uničevanje, osnova vsega, počivališče in večno seme. O Arjuna, Jaz dajem toploto, pošiljam in preprečujem dež. Jaz sem nesmrtnost in utelesena smrt. Tako duh, kot materija so v Meni." (BG 9:18-19)
Reci: "Čemu bi se (judje in kristjani) z (muslimani) prerekali o Bogu, saj je On naš in vaš Gospodar? Nam naša dela, vam pa vaša! Mi se Bogu iskreno predajemo" (Ko 2:139)
Gospod je ta, ki kaže pravo pot; so namreč tudi napočne poti. Če bi hotel, bi vas vse pravilno usmeril. (Ko 16:9)
Ne skrbi, če verniki ne verujejo! Vsi se bodo vrnili k nam, mi pa jim bomo oznanili njihova dela. Gospod resnično pozna misli vseh ljudi. (Ko 31:23)
On vas ustvarja, vi pa postanete neverniki ali verniki. Gospod dobro vidi vse, kar počnete. (Ko 64:2)
Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda.(2 Kor 3:17)