Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Človek >

Božji otroci

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Toda ljudi te zemlje sem priklical iz središča Svojega srca in jih ustvaril po Svoji podobi, da ne bi bili samo Moje stvari, marveč Moji ljubljeni otroci, ki naj Me ne spoznajo kot Boga in Stvarnika, marveč samo kot svojega dobrega Očeta, ki jih bo po kratki preskušnji spet vzel k Sebi, da bodo imeli tam vse, kar ima On sam in bodo večno prebivali pri Njem in z njim vladali in sodili vesolje. Toda glej, vsa Moja ustvarjena bitja Me kot Stvarnika ljubijo v hvaležnem veselju svojega obstajanja, Moji otroci pa ne marajo svojega Očeta in zaničujejo Njegovo ljubezen. Glej, žalosten sem, ko vidim, kako vsako uro tisoči in tisočkrat tisoči venejo in umirajo. O, ko bi jim le lahko pomagal! Ali ni žalostno, ko Vsemogočni ne more pomagati? Že spet sprašuješ, kako je to mogoče? O da, povem ti, da je to mogoče. Glej, vsa Moja bitja so odvisna od Moje oblasti, toda Moji otroci so vezani na Mojo ljubezen. Moja oblast ukaže in se zgodi, toda Moja ljubezen samo želi in v vsej krotkosti ukazuje svobodnim otrokom (skozi vest), svobodni otroci pa si zamašijo svoja ušesa in nočejo gledati obličja svojega Očeta. Zato, ker so svobodni kot sem svoboden Jaz, jim ne morem pomagati, če sami nočejo. Kajti Moja oblast presega vse, toda Moja volja je podložna Mojim otrokom. To pa naj si vsak zapiše za uho: Jaz sem vaš Oče, sem pa tudi vaš Bog in razen Mene ni nikogar več. Me hočete kot Očeta ali kot Boga? Vaša dejanja mi bodo dala odločilen odgovor. Zapomnite se torej: Ljubezen prebiva samo v Očetu in se imenuje Sin. Kdor jo zaničuje, bo zapadel mogočnemu Božanstvu in bo za večno oropan svoje svobode in smrt bo njegov delež, kajti Božanstvo prebiva tudi v peklu, toda Oče prebiva samo v nebesih. Bog sodi vse po svoji oblasti, toda milost in večno življenje je samo v Očetu in se imenuje Sin. Božanstvo ubija vse, toda Sin in Ljubezen v Meni ima življenje, daje življenje in oživlja. Vse to  govori dobri Gospod in skrbni Oče vsem svojim Otrokom, da bi se poboljšali in nekoč prevzeli dediščino, ki sem jim jo od vekomaj tako skrbno pripravil in ohranil. (BoGo1 3:7)

 

Set: Toda poslušajte! Prav ta Bog pa ima nekaj, kar Ga zelo skrbi in to je ravno Njegova lastna, večna ljubezen sama, to smo mi in zaradi nas vse stvari, nastali. Po tej ljubezni in v njej je Bog naš Oče in mi Njegovi otroci. V tej Njegovi ljubezni ga enako skrbi tako najneznatnejše kot največje in tako se s to ljubečo skrbjo v vseh stvareh razodeva Njegovo razpoznavno božanstvo in očetovska ljubezen. Božji ljubezni torej tudi ni vseeno, kako ravnamo, ali tako ali drugače. Če ljubezen gledamo kot samostojno, je tudi ona takšna, da je slepa do vsega početja svojih otrok, kot nežna mati do svojega dojenčka, toda, Bog brez ljubezni ne bi bil Bog in ljubezen brez Boga ne bi bila ljubezen. In tako sta Bog in Njegova ljubezen eno bitje in Bog je silen v Svoji ljubezni in ljubezen je sveta v Bogu. In ta edini Bog je naš nadvse ljubeči, najsvetejši Oče, kakor smo mi po Njegovi podobi popolnoma Njegovi otroci, ker imamo tudi mi srce in v njem duha ljubezni, kot imamo v vsem svojem bitju živo razumno dušo, da je tudi tu razum sam zase enak Božjemu bistvu, ljubezen duha v srcu s svojo svobodno voljo pa enaka ljubezni v Bogu. In če po svobodni volji iz duše in iz duha nastane eno bitje, tedaj smo tudi mi v vsem popolnoma enaki Bogu in šele tako Njegovi otroci. Kakor pa je Bog za nas Bog in nadvse ljubeči, sveti Oče nas vseh samo v ljubezni, tako lahko tudi mi samo v ljubezni postanemo Njegovi otroci. Zedinjenje Boga z Njegovo ljubeznijo pa je enako pokorščini. Če s svojim predrznim razumom ubogamo zaznane zahteve duha in tako zedinimo svetlobo z ljubeznijo, postanemo s tem otroci ljubezni, polni modrosti, polni Božje naklonjenosti in otroci polni večnega življenja. Zdaj torej glejte, ljubi otroci: Ker ste s svojim objestnim razumom postali nezvesti svoji notranji ljubezni iz Boga, ste v svoji duši postali neposlušni tako svoji svetosti kot tudi ljubezni v Bogu. Vaša ljubezen se je nato umaknila, živeli ste samo v svoji duši, prizadevajoč si za zunanjo razširitev (če bi bilo mogoče, v neskončnost)... (BoGo1 69:6-9)

 

Jezus: "O, vi, kristjani dvajsetega stoletja, ki poslušate kot pravljične zgodbe o mojih mučencih in si pravite: 'Ne more biti res! Le kako je to mogoče? Končno so bili tudi oni moški in ženske! To je legenda', vedite da to ni legenda... ...Končno, si govorite, da so bili moški in ženske. Res je. Bili so moški in ženske. Veliko resnico pripovedujete in sebe na veliko obsojate. Bili so moški in ženske, vi pa ste kakor živali. Ponižali ste se od bogopodobnosti in božjega otroštva na raven živali, ki jih vodi le nagon, in so tako stopili v sorodstvo s satanom. Bili so moški in ženske. Na novo so postali 'moški in ženske' s pomočjo milosti, kot sta bila prvi in prva v zemeljskem raju..." (Ekmjbr1,17)

 

Prav tako kot imam Jaz vso moč in oblast v nebesih in na tej majceni zemlji, jo boste imeli tudi vsi, ki verujete Vame in Me ljubite nadvse; kajti Očetovi otroci ne smejo biti nič manj popolni, kot je neskončno popoln njihov Oče... ...Za svoje, Meni prinesene majhne žrtve pa v tem svetu ne iščite odškodnine - kajti resnično, potem ne bi bili Moji otroci, temveč otroci tega sveta in Zemlje, ki sta slaba podlaga Moji ljubezni in Moji resnosti; vse, kar boste počeli, počnite iz iskrene, najbolj žive ljubezni do Mene, svojega Očeta, in Jaz bom že vedel, s čim naj Svoje ljube otroke spet razveselim. Resnično, resnično povem vam: Nobeno človeško oko ni videlo, nobeno človeško uho ni slišalo in noben človeški čut ni začutil, kaj vse sem pripravil za tiste Svoje otroke, ki Me z vso preproščino resnično ljubijo kot svojega Očeta! ...Gorje vsem, ki so zasvojeni s svetom, in nasprotnikom Moje volje! Kajti ta zemlja je zibelka Mojih otrok in ti ne bodo močni, če ne bodo vzgojeni s palico; in če nežnejši svarilni udarci ne bodo zalegli, bo treba poseči po ostrejših in zelo resnih, to pa bo Moja skrb. (VJn8 38,10;13-14;19)