Mož in žena

Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, ker jo je odrešil, saj je njegovo telo. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, potem ko jo je očistil s kopeljo vode in besede tako, da bi imel to Cerkev pred sabo v vsem njenem sijaju, brez madeža, gube ali česa podobnega, namreč sveto in brezmadežno. Tako so tudi možje dožľni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga brani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč udje njegovega telesa. Zato bo mož zapustil očeta in mater in se navezal na svojo ženo in bosta v dveh eno telo. Ta skrivnost je velika; s tem mislim na razmerje Kristusa do Cerkve. Zatorej naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. (Ef 5,22-33)

(Jezus govori o Joahimu in Ani) ...toda da bi dosegla vse to, sta morala postati vladarja prave in trajne kreposti, ki naj je ne bi omajal noben dogodek. Krepost vere. Krepost ljubezni. Krepost upanja. Krepost čistosti. Čistost zakoncev! Gojila sta jo, saj za čistost ni potrebno devištvo. Čiste zakonske postelje varujejo angeli in iz njih prihajajo dobri otroci, ki iz kreposti staršev ustvarjajo življensko pravilo. Toda kje so danes? Danes otroci niso zaželeni in prav tako ni zaželena čistost. Zato pravim, da sta ljubezen in zakonska postelja oskrunjeni. (Ekmjbr1,3)