Jezus: "Prav zdaj, ko sem Jaz vso materijo blagoslovil s tem, da sem se sam potopil v vaše staro prekletstvo in mu tako prinesel blagoslov. Starega reda starih nebes z nebesi vred bo zdaj konec in na temelju materije, ki sem jo blagoslovil, bom ustvaril nov red in nova nebesa in vse stvarstvo in ta zemlja mora dobiti novo usmeritev. Po stari ureditvi ni mogel priti v nebesa nihče, ki je nekoč tičal v materiji, odslej pa ne bo mogel priti k Meni v najvišja in najčistejša nebesa nihče, ki ne bo, tako kot Jaz, prehodil poti materije in mesa. Kdor bo odslej v Mojem imenu krščen z živo vodo Moje ljubezni in duhom mojega nauka in v mojem imenu v moči in dejanju, temu bo stari izvirni greh za večno izbrisan in njegovo telo ne bo več stara grešna morilska jama, temveč svetišče Svetega duha. Toda vsak naj pazi, da ga ne bo znova onesnažil s starim, strupenim plevelom samoljubja. Le varujte se pred njim, tako boste posvetili tudi svoje meso in kri in ko bo čisti duh v vas dosegel popolno oblast, tedaj v njem in po njem ne bo k dovršenemu, večnemu življenju vstala le duša, temveč bosta vstala tudi meso in kri telesa s kožo in lasmi vred. Glejte kakšna je razlika med prej in zdaj. Kakor pa bo zdaj urejeno, tako bo tudi ostalo na veke. Sonce, ki je bilo pred tem polno prekletstva, bo odslej polno blagoslova in prav tako vse, kar koli obstaja v neskončnem prostoru. Kot sem vam rekel, delam zdaj vse na novo in vse stare razmere se morajo spremeniti, ker sem se Jaz sam spremenil s tem, da sem sam oblekel materijo. Dodam pa tole: Kdor ne veruje in ne bo krščen iz vode in duha v Mojem imenu in na Moje ime in na Mojo besedo zanj bo ostalo po starem. Takšni ne bodo prišli v Moje kraljestvo in Me ne bodo gledali onstran, temveč bodo ostali na zunanjih mejah Mojega kraljestva, kjer bo veliko teme in noči in veliko joka in škripanja z zobmi. In najčistejša nebeška svetloba ne bo prodrla do njih drugače, kakor prodre svetloba majhne zvezde stalnice na to zemljo." (VJn4 109:3-9)
Jezus: "...Saj si v kratkem času nekaj ur že marsikaj slišal in Me celo spoznal in zdaj ne veš, kaj je Božje kraljestvo in v čem je? Popolno upoštevanje spoznane Božje volje je pravo Božje kraljestvo v vas! Toda spoznane Božje volje ni tako lahko upoštevati, kot si predstavljaš; kajti svetni ljudje temu zelo nasprotujejo in preganjajo tiste, ki si resnično prizadevajo pridobiti Božje kraljestvo. Zato se jih tisti, ki si želi povsem prilastiti Božje kraljestvo, ne sme bati, kajti ubijejo lahko le njegovo telo, toda duši ne morejo škodovati; človek bi se moral bati le Boga, ki lahko po svoji večno nespremenljivi ureditvi pahne v pekel tudi dušo! Kdor se Boga bolj boji kot ljudi, in čeprav ga ti preganjajo, uresničuje spoznano Božjo voljo, si s silo pritegne Božje kraljestvo; in kdor to stori, ta si ga bo prav gotovo prisvojiv! Dodati je treba še nekaj, kar sodi k pritegovanju Božjega kraljestva s silo, in sicer, da se človek v vseh posvetnih stvareh po možnosti kar se da globoko sam zanika, vsem svojim žaljivcem iz srca odpusti, do nikogar ne goji zamere ali jeze, moli za tiste, ki se pridušajo čezenj, vrača z dobrim tistim, ki mu delajo slabo, se nad nikogar ne povzdiguje, potrpežljivo prenaša skušnjave, ki prihajajo kdaj pa kdaj nadenj, in se vzdrži prenajedanja, požrešnosti, vlačugarstva in zakonolomstva. Kdor se uri v tem, ta že dela silo Božjemu kraljestvu in si ga s silo priteguje. Toda kdor Boga sicer spozna, Ga nadvse ceni in ljubi in tudi svojega bližnjega kakor samega sebe, vendar ob tem ceni tudi svet in se ga boji in se ne upa odkrito postaviti za Moje ime, ker bi mu to lahko kakor koli posvetno škodovalo, ta Božjemu kraljestvu ne povzroča sile in ga na tem svetu tudi ne bo povsem pridobil in bo moral onstran prestati še marsikateri boj, dokler se ne bo izpopolnil. Kdor pa zdaj ve in verjame, da sem Jaz obljubljeni mesija, mora tudi delati to, kar učim, sem učil in bom še naprej učil, sicer Me ni vreden in mu pri izoblikovanju njegovega notranjega življenja ne bom posebno v pomoč. Jaz pa sem življenje duše po Svojem duhu v njej, in ta se imenuje ljubezen do Boga. Kdor torej Boga nadvse ljubi in zato ob vsakem trenutku izpolnjuje Njegovo voljo, ima dušo napolnjeno z Mojim duhom, in ta je dopolnitev in večno življenje duše. Če pa me kdo pozna, a se ob tem še boji sveta in si pravi: 'Da, zelo prepoznavam mesija in skrivoma verjamem vse, kar uči in se tudi ravnam po tem, toda ker je svet takšen, kot je, človek pa mora z njim živeti, ne bom na zunaj pokazal nič tistega, kar notranje priznavam, da mi ne bo mogel nihče prizadejati nič slabega!', ta ni pravi izpričevalec Mojega bitja in imena, in Boga še ne ljubi resnično in povsem, zato se bo stežka v tem zemeljskem življenju prelilo vanj obilje Božjega kraljestva; kajti obilje Božjega kraljestva je prav v najvišji ljubezni do Boga in tak se ne boji sveta ali pa je plah pred svetom. Kdor me prizna pred svetom, če je to potrebno, ga bom tudi Jaz priznal pred Očetom v nebesih; kdor pa Me ne prizna tudi pred svetom, kadar je to potrebno, ga tudi Jaz ne bom priznal pred Očetom v nebesih." (VJn7 127:2-9)