Krst |
  
|
Krst |
|
Jezus: "...Vendar tudi krst sam po sebi ni nič, če ni zahtevane pokore pred njim ali zanesljivo za njim. Kdor se da krstiti z vodo z resnim namenom, da se bo poboljšal, ne naredi napake, vendar naj ne verjame, da mu bo voda očistila srce in okrepila dušo. To doseže le lastna, povsem svobodna volja. Voda je le znamenje in nakazuje, da je volja kot živa voda duha, očistila dušo grehov prav tako, kakor naravna voda očisti glavo in vse telo prahu in druge umazanije. Kdor je sprejel krst z vodo v resničnem pomenu, je popolnoma krščen, če je ob krstnem dejanju ali že pred njim delovala volja v krščenčevem srcu. Če ta ne sodeluje, nima zgolj krst z vodo niti najmanjše vrednosti in materiji ne daje blagoslova, še manj pa posvetitve. Prav tako nima krst nedoraslih otrok nobene vrednosti, saj je le znamenje sprejema v boljšo skupnost. Tako dobi otrok nekakšno ime, ki pa očitno nima niti najmanjše vrednosti za življenje duše, temveč le zunanjo politično vrednost. Zato bi lahko otroku tudi brez obreze ali Janezovega krsta z vodo dali ime, temveč edino svobodna, dobra volja, da vse svoje življenje uravnava po najboljšem spoznanju. Volja in dejanje lahko posvetita vsako ime, nikoli pa ni mogoče nasprotno. Ko je Janez krščeval, so prinašali njemu in njegovim učencem krstit otroke in on jih je tudi krstil, če so se mu predstavili vestni otrokovi zastopniki in sveto obljubili, da bodo z največjo vnemo skrbeli za njegovo duhovno vzgojo. No, v tem primeru je lahko tudi otrok krščen z vodo zaradi imena, krst pa otrokovo dušo in telo posvečuje le tako dolgo, dokler otrok res ne spozna Boga in samega sebe in zna uporabiti svobodno voljo. Dotlej mora zastopnik nadvse vestno skrbeti, da je otrok najbolje oskrbljen z vsem, kar je potrebno, da doseže resnično posvetitev, sicer nosi zastopnik vso odgovornost na svoji duši... ..Resnični in pri Meni edino velljavni krst je krst z ognjem ljubezni do Mene in do bližnjega in z živo gorečnostjo volje in s Svetim duhom večne resnice iz Boga. Ti trije elementi so v nebesih veljavno spričevalo za vsakogar in sicer: ljubezen kot resnični oče, volja kot živa in resnična beseda ali Očetov Sin in končno Sveti duh kot pravo razumevanje večne in žive resnice iz Boga, toda kot živo dejavno v človeku in edino le v človeku. Kar ni v človeku in se ne zgodi iz lastnega nagiba volje, za človeka nima vrednosti in ker za človeka nima vrednosti, ne more imeti vrednosti tudi pred Bogom. Bog sam v Sebi za človeka tako dolgo ni nič, dokler človek ne spozna po nauku Boga in si njegovo voljo ne naredi za svojo, ter ne ureja po ljubezni in živi gorečnosti volje vse svoje dejanje in nehanje le po spoznani najvišji volji. Šele s tem oživi Božja podoba v človeku in raste in kmalu prešine vse človekovo bitje. Kjer se zgodi to, tam kmalu tudi človek prodre v vse globine Božanstva, kajti Božja podoba v človeku je najpopolnejša somernost istega Boga od vekomaj. Ko se pri človeku to zgodi, je pri njem vse posvečeno in je dosežen resnični krst prerojenja duha. Po takšnem krstu postane človek resnični Božji prijatelj in je v samem sebi prav tako popoln, kakor je popoln Oče v nebesih. In Jaz vsem vam izrečno povem, da se morate po vseh svojih močeh truditi za to, da bi postali prav tako popolni, kakor je popoln Oče v nebesih. Kdor ne bo tako popoln, ne bo prišel k Očetovemu Sinu. Kdo pa je Sin ? Sin je Očetova ljubezen. On je ljubezen Ljubezni, On je ogenj in svetloba, On je Sin Ljubezni ali Očetova modrost. Če je torej v vas Očetova somernost, mora vendar postati tako popolna, kot je Praoče sam v vsem, sicer to ne bi bila Očetova podoba, če pa kot podoba ni popolna, odkod naj potem človek dobi modrost ali kako naj potem doseže resnično modrost ? Kakor pa se Oče zmeraj najde v Meni, tako se tudi Jaz najdem v Očetu in prav tako se morate vi najti sami v sebi, s tem se boste našli tudi v Bogu in Bog se bo našel v vas. Kakor sva Jaz in Oče eno, tako morate biti tudi vi najprej v sebi popolnoma eno z Očetovo somernostjo v vas. Ko boste postali to, boste eno tudi z Menoj in večnim Očetom v Meni, ker sva Jaz in Oče v Meni eno od vekomaj." (VJn4 110:3-13)
Zatorej bi želel, da bi pomnili, da sem vam govoril o tistem preroku, katerega mi je pokazal Gospod, ki bo krstil Božje Jagnje, katero bo odvzelo grehe sveta (*zapisano med leti 559 in 545 pr. Kr.). In sedaj, če je potrebno, da se Božje Jagnje, ki je sveto, krsti z vodo, da se izpolni vsa pravičnost, o potem, koliko bolj je potrebno, da se mi, ki nismo sveti, krstimo, in sicer z vodo! In sedaj bi vas vprašal, moji ljubljeni bratje, v čem je Božje Jagnje izpolnilo vso pravičnost, ko se je krstilo z vodo? Mar ne veste, da je bil svet? Dasi pa je svet, človeškim otrokom pokaže, da je po mesu ponižen pred Očetom in Očetu pričuje, da bo poslušno spolnjeval njegove zapovedi. Zatorej se je potem, ko se je krstil z vodo, nadenj iz nebes spustil Sveti Duh v obliki goloba. In spet, to človeškim otrokom pokaže tesnost poti in ozkost vrat, skozi katera bi morali vstopiti, s tem da je bil on sam zgled pred njimi. In človeškim otrokom je rekel: Sledite mi. Zatorej moji ljubljeni bratje, mar lahko sledimo Jezusu, ne da bi bili voljni spolnjevati Očetove zapovedi? In Oče je rekel: Pokesajte se, pokesajte se in se krstite v imenu mojega ljubljenega Sina. In prav tako me prišel k meni Sinov glas, rekoč: Ta, ki se krsti v mojem imenu, njemu bo Oče dal Svetega Duha kakor meni; zatorej mi sledite in delajte to, kar ste mene videli delati. Zatorej moji ljubljeni bratje, vem, da se boste, če boste sledili Sinu s trdim namenom v srcu, brez hinavščine in prevar pred Bogom, ampak z resnično namero, pokesali svojih grehov, pričujoč Očetu, da ste voljni nase prevzeti Kristusovo ime s krstom - da, ko boste sledili svojemu Gospodu in svojemu Odrešeniku v vodo po njegovi besedi, glejte, potem boste prejeli Svetega Duha; da, potem pride krst z ognjem in s Svetim Duhom; in potem lahko govorite z jezikom angelov in kličete hvale Izraelovemu Svetemu. A glejte, moji ljubljeni bratje, tako je k meni prišel Sinov glas, rekoč: Potem ko ste se pokesali svojih grehov in pričali Očetu, da ste voljni spolnjevati moje zapovedi s krstom z vodo in ste prejeli krst z ognjem in s Svetim Duhom in znate govoriti v novem jeziku, da, in sicer z jezikom angelov, in če bi me potem zanikali, bi bilo bolje za vas, da bi me ne bili poznali. In zaslišal sem glas Očeta, rekoč: Da, besede mojega ljubljenega so resnične in zveste. Ta, ki vztraja do konca, ta bo odrešen. In sedaj, moji ljubljeni bratje, po tem vem, če človek ne bo vztrajal do konca in sledil vzoru Sina živega Boga, ne more biti odrešen. Zatorej delajte to, kar sem vam povedal, da sem videl, da bo delal vaš Gospod in in vaš Odkupitelj; kajti zato mi je bilo pokazano, da bi vi lahko vedeli za vrata, skozi katera morate vstopiti. Kajti vrata, skozi katera bi morali vstopiti, so kesanje in krst z vodo; in potem pride odpuščanje vaših grehov z ognjem in s Svetim Duhom. In potem stea tej tesni in ozki poti, ki vodi v večno življenje; da, vstopili ste skozi vrata; napravili ste po Očetovih in Sinovih zapovedih; in prejeli ste Svetega Duha, ki pričuje o Očetu in Sinu, da se izpolni obljuba, ki jo je dal, da jo boste, če boste vstopili pri vratih, prejeli. In sedaj moji ljubljeni bratje, potem, ko ste prišli na to tesno in ozko pot, bi vprašal, če je vse opravljeno? Glejte, povem vam, ne; kajti ne bi prišli tako daleč, če bi ne bilo po Kristosovi besedi z neomejeno vero vanj, docela opirajoč se na zasluge njega, ki je mogočen odrešiti. Zatorej si morate še naprej prizadevati s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in vseh ljudi. Če si boste zatorej še naprej prizadevali, ko se boste gostili s Kristusovo besedo, in vztrajali do konca, glejte, tako govori Oče: Imeli boste večno življenje. In sedaj, gllejte, moji ljubljeni bratje, to je pot; in ni druge poti, niti ni pod nebom danega drugega imena, po katerem je človek lahko odrešen v Božje kraljestvo. In sedaj, glejte, to je Kristusov nauk in edini in pravi nauk Očeta in Sina in Svetega Duha, kar je en Bog, brez konca. Amen. (2 Nefi 31,4-21)
(1. Mormonovo pismo Moroniju med leti 401 in 421 leta po Kr.) Pismo mojega očeta Mormona, ki ga je pisal meni, Moroniju; in pisano je bilo kmalu po mojem vpoklicu na služenje. In takole mi je pisal rekoč: Moj ljubljeni sin Moroni, silno se radostim, da se te je tvoj Gospod Jezus Kristus spomnil in te poklical k služenju in k svojemu svetemu delu. In sam se te vselej spominjam v svojih molitvah, ko nenehno molim k Bogu Očetu v imenu njegovega Svetega Otroka, Jezusa, da te bo, po svoji neskončni dobroti in milostljivosti varoval zavoljo vstrajnosti v veri v njegovo ime do konca. In sedaj, sin moj, ti spregovorim o tem, kar me silno žalosti; kajti žalosti me, da so se med vami pojavili prepiri. Kajti, če sem izvedel resnico, so se med vami pojavili prepiri glede krsta majhnih otrok. In sedaj, sin moj, želim, da boste marljivo delali, da bo ta velika napaka iz vaše srede odstranjena; kajti s tem namenom sem napisal to pismo. Kajti nemudoma sem, potem ko sem od tebe to izvedel, o tej zadevi vprašal Gospoda. In Gospodova beseda je prišla k meni z močjo Svetega Duha, rekoč: Poslušajte besede Kristusa, vašega Odrešenika, vašega Gospoda in vašega Boga. Glejte, na svet sem prišel, ne, da bi h kesanju klical pravične, pač pa grešnike; zdravi ne potrebujejo zdravnika, pač pa ti, ki so bolni; zatorej, majhni otroci so zdravi, kajti niso zmožni zagrešiti greha; zatorej je Adamovo prekletstvo v meni odvzeto, da nad njimi nima moči; in zakon obreze je z mano ukinjen. In tako mi je Sveti Duh razodel Božjo besedo; zatorej, moj ljubljeni sin, vem, da je resno posmehovanje pred Bogom, da bi krščevali majhne otroke. Glej, povem ti, da boste poučevali tole - kesanje in krst za tiste, ki so prištevni in so zmožni zagrešiti greh; da, poučujte starše, da se morajo pokesati in se krstiti in postati ponižni kakor njihovi majhni otroci in bodo vsi odrešeni skupaj s svojimi majhnimi otroki. In majhnim otrokom se ni potrebno ne kesati ne krstiti. Glejte, krst je za kesanje za izpolnitev zapovedi za odpuščanje grehov. Majhni otroci pa v Kristusu živijo, in sicer od osnovanja sveta; če temu ni tako, je Bog pristranski Bog in tudi spremenljiv Bog in dela razlike; kajti veliko majhnih otrok je umrlo brez krsta! Zatorej, če majhni otroci ne bi mogli biti odrešeni brez krsta, bi ti morali oditi v neskončni pekel. Glej, povem ti, ta, ki predpostavlja, da se je majhnim otrokom potrebno krstiti, je v breznu grenkobe in v sponah krivičnosti; kajti ne veruje, ne upa, niti ni dobrotljiv; če bi torej umrl, ko je te misli, mora v pekel. Kajti hudo grešno je predpostavljati, da bi Bog enega otroka rešil zavoljo krsta in drugi bi bil pogubljen, ker se ni krstil. Gorje jim, ki bodo tako izkrivljali Gospodova pota, kajti pogubljeni bodo, če se ne bodo pokesali. Glej, smelo govorim, ker imam polnomočje od Boga; in ne bojim se kaj lahko napravi človek; kajti popolna ljubezen prežene ves strah. In navdaja me dobrotljivost, ki je večna ljubezen; zatorej so zame vsi otroci enaki; zatorej imam majhne otroke rad s popolno ljubeznijo; in vsi so enaki in so deležni odrešitve. Kajti vem, da Bog ni pristranski Bog, niti ni spremenljivo bitje; ampak se iz vse večnosti v vso večnost ne spreminja. Majhni otroci se ne morejo kesati; zatorej je hudo grešno, če se jim odreče čisto milost Boga, kajti v njem vsi živijo zavoljo njegove milosti. In ta, ki pravi, da se morajo majhni otroci krstiti, zanika Kristusovo milost in izniči njegovo odkupno daritev in moč njegove odkupitve. Gorje takšnim, kajti v nevarnosti smrti, pekla in neskončnega mučenja so. To govorim smelo; Bog mi je zapovedal. Poslušajte jih in prisluhnite ali pa bodo na zadnji dan pričevale proti vam pri Kristusovem sodnem stolu. Kajti glejte, vsi majhni otroci živijo v Kristusu in tudi vsi tisti, ki so brez postave. Kajti moč odrešitve pride k vsem tistim, ki postave nimajo; zatorej se ta, ki ni obsojen, ne more pokesati; in za takšne krst nima smisla - pač pa je posmehovanje pred Bogom in zanika Kristusovo milost in moč njegovega Svetega Duha in daje zaupanje mrtvim delom. Glej, sin moj, tega bi ne smelo biti; kajti kesanje je za tiste, ki so pod obsodbo in pod prekletstvom prekršene postave. In prvi sad kesanja je krst; in krst pride po veri za spolnjevanje zapovedi; in spolnjevanje zapovedi prinese odpuščanje grehov; in odpuščanje grehov prinese krotkost in ponižnost v srcu; in zavoljo krotkosti in ponižnosti v srcu pride obiskovanje Svetega Duha, Tolažnika, ki navdaja z upanjem in s popolno ljubeznijo, z ljubeznijo, ki vztraja z marljivostjo v molitvi, dokler ne bo prišel konec, ko bodo vsi sveti bivali z Bogom. (Moroni 8,1-26)