Poželenje |
  
|
Poželenje |
|
Krišna: "Tako čisto zavest modrega živega bitja prekriva njegov večni sovražnik v obliki poželenja, ki se ne more nikoli zadovoljiti in ki plameni kakor ogenj." Avtor: "V Manu-smrtiju je rečeno da se poželenje ne more zadovoljiti z nobeno količino čutnega uživanja, kakor tudi ogenj ne more ugasniti ob nenehnem dodajanju goriva. V materialnem svetu je središče vseh aktivnosti seks in zato se ta svet imenuje maithunja-agara ali okovi seksa... Ob uživanju ob zadovoljevanju čutil se pojavi občutek sreče, toda takoimenovani občutek sreče je največji sovražnik čutnega uživalca." (BG 3,39)
Krišna: "Čutila, um in inteligenca so sedeži poželenja. Preko njih poželenje prekriva pravo znanje živega bitja in ga dela zmedenega." Avtor: "Sovražnik je zasedel razne strateške položaje v telesu pogojene duše in Gospod Krišna zato kaže na ta mesta, tako, da tisti, ki želi premagati sovražnika, ve kje ga lahko najde. Um je središče vseh aktivnosti čutil in zato, kadar poslušamo o predmetih čutil, um običajno postane zakladnica vseh idej o čutnem uživanju. Kot rezultat tega, um in čutila postanejo skladišča poželenja. Zatem, inteligenca postane glavni sedež takih poželenjskih nagnjen. Inteligenca je najbližji sosed duhovne duše. Poželenjska inteligenca navede duhovno dušo da prevzame lažni jaz in da se poistoveti z materijo. Tako se duša poistovetje z umom in čutili. Duhovna duša postaja zvesta uživanju v materialnih čutilih in napačno to smatra kot pravo srečo..." (BG 3,40)
Krišna: "Zaradi tega, o Arjuna, najboljši izmed Bharata, že na samem začetku obrzdaj ta veliki simbol greha (poželenje) z reguliranjem čutil in ubij tega uničevalca znanja in samospoznanja." (BG 3,41)
Krišna: "Aktivna čutila so višja od materije (predmetov čutenja), um je višji od čutil, inteligenca je višja od uma, a duša je višja od inteligence." Avtor: "Čutila so različni inštrumenti za delovanje poželenja. Poželenje prebiva v telesu, toda se udejanja skozi čutila. Zato so čutila višja od telesa kot celote. Ti inštrumenti se ne uporabljajo ko je prisotna višja zavest ali zavest Krišne. V zavesti Krišne duša prihaja v neposreden stik z Božansko Osebnostjo. Zaradi tega se tukaj opisana hiarhija telesnih funkcij končuje z Vrhovno Dušo. Telesne aktivnosti predstavljajo funkcije čutil in s prenehanjem delovanja čutil prenehajo vse aktivnosti. Toda ker je um aktiven, celo ko je telo mirno in počiva, um deluje, kakor to dela v času sanj. Toda iznad uma je odločnost inteligence in iznad inteligence je sama duša. Če je duša neposredno zaposlena z Najvišjim, je logično, da so tudi um, inteligenca in čutila, ki so nižji od duše zaposleni s tem. V Katha Upanisadi obstaja podoben odlomek v katerem opisuje da so predmeti čutnega zadovoljstva višji od čutil in um višji od predmetov čutil. Iz tega sledi, če je um nenehno zaposlen z neposrednim služenjem Gospoda, čutila ne morejo biti zaposlena z nečem drugim... Oseba mora s svojo inteligenco poizkušati razumeti naravni položaj duše in potem za vedno zaposlovati um z zavestjo Krišne. To rešuje celoten problem. Začetniku v duhovnem življenju se običajno svetuje da se ogiba predmetom čutil. Poleg tega pa mora ojačati um z uporabo inteligence. Če z inteligenco zaposli svoj um v zavesti Krišne, popolnoma se predaja Najvišji Božanski Osebnosti, s tem um postaja močnejši... Toda čeprav je duša gospodar inteligence, uma in čutil, če se ne ojača z druženjem s Krišno v zavesti Krišne, obstaja velika mogočnost da bo padla zaradi vznemirjenosti uma." (BG 3,42)
...Med časnim in večnim je namreč ta razlika, da nam je do časne stvari več, dokler je še nimamo, ko jo dobimo, pa za nas izgubi vrednost , saj ne uteši naše duše, ki ima svoje resnično in zanesljivo domovanje v večnosti. Pač pa večno stvar ljubimo bolj goreče tedaj, ko jo že imamo, kakor tedaj, ko si jo želimo. Zakaj nikomur, ki si jo želi, je ni mogoče preceniti, tako da bi ga utegnila razočarati in zato izgubiti vrednost v njegovih očeh: popotnik jo lahko ceni še tako visoko, pa bo ob prihodu kljub temu presegla vsa njegova pričakovanja. (AoKN XXXVIII,43)
Jezus: "Povem vam tudi, da hudičeve skušnjave niso tako pomembne, kot menite v svoji neumni veri. Pravi hudič je človek sam s svojimi posvetnimi poželenji. Iz teh izhaja samoljubje - to je en hudič -, sla po udobnem življenju pa drugi, častihlepje, napuh, oblastiželjnost, jeza, maščevanje, nevoščljivost, lakomnost, ošabnost, nečistovalnost in omalovaževanje sočloveka - vse to so hudiči, spočeti na človekovih lastnih tleh. Zato se hudiča ne bojte tako zelo in ga tudi ne obtožujte, pač pa v svoji vesti obtožujte sami sebe ter iskreno obžalujte in trdno sklenite, da boste postali povsem drugačni ljudje in potem se bo to zgodilo. Ljubite Boga resnično nad vse in ubogega bližnjega kakor samega sebe, tako vam bodo odpuščeni vaši številni in veliki grehi. Če namreč človek popolnoma ne preneha grešiti, mu greh tudi ne more biti odpuščen. Kajti greh je človekovo lastno delo, ker izhaja iz njegovega mesa in iz volje njegove duše." (VJn6 10:12-13)