Vassulina izkušnja

Jezus: "...Hči, danes Mi boš sledila v temačno gospostvo Mojega sovražnika, da bi videla trplenja duš (*v peklu in najglobjih vicah), ki so Me zavrnile." Vassula: "Jezus, ali so izgubljene?" Jezus: "Tiste v peklu so, toda v vicah so rešene po ljubezni Mojih ljubljenih, ki molijo in zadoščujejo. Ne boj se, ker te varuje Moja Luč in sem s teboj." Vassula pripoveduje po videnju pekla: Znšla sem se v podzemlju. Bilo je kot v temni podzemni jami, ki jo je osvetljeval le ogenj. Tla so bila vlažna in spolzka. Opazila sem nekaj duš, ki so stale zvezane v vrsti. Videla sem le njihove glave z izmučenimi obrazi. Bilo je zelo hrupno, zvenelo je kot ropot strojev: razbijanje, udarjanje, vreščanje, vse je bilo zelo vročično. Pred temi dušami je stal nekdo z iztegnjeno roko, v kateri je držal lavo. Vročo lavo je pluskal v obraze, ki so bili zatekli od opeklin. Nenadoma je ta oseba, katero sem spoznala za satana, opazila najino prisotnost in se obrnila k nama. Satan je dejal: "Poglej!" Ko je zagledal Jezusa in mene, je z gnusom in besem plunil na tla. "Glej jo, bednega črva! Danes celo črvi prihajajo, da nam pijejo kri, izgini in odj..." Rekel je: "Poglej" in spet vrgel vročo lavo v obraze, ki so vpili: "Oh pusti nas umreti." Nato je kot ponorel vzkipel in zakričal: "Stvori zemlje, poslušajte me! Prišli boste k meni!" Pomislila sem, da je klub grožnjam nor, če misli, da bo na koncu zmagal. Verjetno je prebral moje prezirljive misli, ker mi je grozeče rekel: "Nisem nor!" Nato je z zlobnim smehom in zaničevanjem rekel tem ubogim dušam: "Drage, ljubljene duše, te njene besede mi boste plačale." Pripravil se je, da vzame novo lavo. V obupu sem se obrnila k Jezusu in Ga prosila, naj nekaj naredi, naj ga ustavi! Jezus je odgovoril: "zaustavil ga bom." Kakor hitro je satan dvignil roko, da bi vrgel lavo, ga je hudo zabolelo. Preklinjajoč Jezusa je zavreščal in mi rekel: "izgini čarovnica! Da, izgini! Pusti nas!" Duše, ki so bile na vratih pekla, pa so vpile: "Reši nas, reši nas!" (*Duše na vratih pekla, v najnižjih vicah, z našo molitvijo lahko rešimo in tako omilimo njihovo trplenje) Nato je nekdo pristopil. Prepoznala sem enega izmed satanovih demonov, ki ga je satan vprašal: "Ali opravljaš svoje delo? Ali delaš to kar sem ti rekel? Muči jo, uniči jo, prestraši jo!" Vedela sem, da satan govori o meni. Želel je, da me demon odvrne od srečanj z Jezusom, tako, da mi podtika napačne besede ali da mi uniči sporočila, ki jih sprejemam. Prosila sem Jezusa, da bi odšla. Rekel je: "Pridi, odidiva. Želim, da vse to zapišeš. Ostalo bom uredil sam. Ljubljena, ostani  lizu Mene. Želim, da Moji otroci spoznajo, da njihove duše žive in da hudič obstaja. Moja blagoslovljena beseda ni mit. Satan obstaja in poskuša pogubiti vaše duše. Trpim, ko gledam, kako spite in se ne zavedate njegovega obstoja..." (RžvB1 98-100)