Jezus: "Kogar teži preveliko življensko breme, ki mu ni kos, naj pride v srcu k Meni in Jaz ga bom okrepčal in poživil. Kajti marsikomu nalagam težje breme prav zato, da bi občutil svojo slabost in potem v srcu prišel k Meni in Mene prosil za zadostno moč, s katero bi laže prenašal svoje večje življensko breme in Jaz ga bom zmeraj okrepil, kadar bi v življenski stiski in mu dal pravo luč, da bo prehodil temne poti življenja tega sveta. Kdor pa preveliko breme sicer čuti, toda v srcu ne pride k Meni, mora sam sebi pripisati, če se pod preveliko težo zemeljskega življenja zgrudi. (VJn5 169:4)
Ko vas vzgaja, zdržite, ker Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi vzgajal. Če ne bi bili kaznovani, kar ni bilo prihranjeno nikomur, tedaj bi bili vsi nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi. Še več, naše telesne očete smo imeli za vzgojitelje, pa smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duš in tako imeli življenje? Oni so namreč vzgajali le nekaj dni in to po trenutni presoji, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove presoje. Nobeno vzgajanje pa v tistem hipu ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki so šli skozi njegovo šolo, sad miru in pravičnosti. (Heb 12,7-11)