Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Nauki za življenje >

Živa ljubezen

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Jezus: "Resnično povem vam: Nihče ne bo prišel k Meni, če ga Oče ne bo pritegnil k Meni. Vse vas mora poučiti Oče, torej večna ljubezen v Bogu, če hočete priti k Meni. Vsi morate biti tako popolni, kot je popoln Oče v nebesih. Toda veliko znanja in tudi najbogatejše izkušnje vas ne bodo spravile tja, ampak edino živa ljubezen do Boga in prav tako do bližnjega. V tem je velika skrivnost vnovičnega rojstva vašega duha iz Boga in v Bogu. Vsak pa mora prej z Menoj skozi ozka vrata najpopolnejšega samozatajevanja, dokler ne bo postal tak kot sem Jaz. Vsak mora prenehati biti nekaj zase, da bo lahko v Meni postal vse. Boga ljubiti nad vse pomeni: z Bogom se povsem zediniti in postati del Njega in ljubiti bližnjega pomeni prav tako: z bližnjim se povsem združiti, sicer ga ne moremo nikoli povsem ljubiti, polovična ljubezen pa ne koristi niti tistemu, ki ljubi, niti onemu, ki je ljubljen. Če hočeš imeti z visoke gore popoln razgled na vse strani, se moraš vsekakor povzpeti na njen vrh, kajti z nižjega vrha ti bo dober del celotnega razgleda ostal zmeraj zakrit. Tako se mora tudi v ljubezni vse in do skrajnih moči dogajati iz notranjosti, da se bodo njeni sadovi razodeli v vas. Vaše srce je njiva in dejavna ljubezen živo seme, ubogi bratje pa so gnojilo za njivo. Kdor izmed vas bo v dobro pognojeno njivo položil veliko semen, bo tudi obilno žel. S kolikor več reveži boste gnojili njivo, toliko krepkejša bo in kolikor več semen boste položili vanjo, toliko bogatejša bo žetev. Kdor bo bogato sejal, bo tudi bogato žel, kdor pa bo pičlo sejal, bo tudi pičlo žel. Najvišja modrost pa je v tem, da postanete modri po najbolj živi ljubezni. Znanje brez ljubezni ne koristi nič. Zato ne skrbite toliko za obilno znanje, temveč za to, da veliko ljubite, tako vam bo ljubezen dala tisto, kar vam nobeno znanje nikoli ne more dati ...  Kaj bi vam pred Menoj koristilo, če bi se skoraj razkrojili od občudovanja moje oblasti, veličine in nedoumljivega veličastva, zunaj vaše hiše pa bi ubogi bratje in sestre jokali od lakote, žeje in mraza ? Kako bedno in brez koristi bi bila glasno vriskanje in radostno vpitje v čast in slavo Boga, ob katerem bi povsem preslišali bedo ubogega brata. Kaj koristijo bogati in najsijajnejši darovi v templju, če pred njegovimi ubogi brat umira od lakote ? Zato bodi vaše raziskovanje usmerjeno predvsem v bedo vaših ubogih bratov in sester, tem pomagajte in jih tolažite. Tu boste v enem bratu, kateremu ste pomagali, našli več, kot če bi prepotovali vse zvezde in Me slavili v jezikih serafov. Resnično, povem vam, vsi angeli, vsa nebesa in vsi svetiovi z vso svojo modrostjo vam vso večnost ne morejo dati tega, kar lahko dosežete, če ste bratu, ki je bil v bedi, resnično pomagali z vso svojo močjo in z vsemi svojimi sredstvi. Nič Mi ne pomeni več in nič ni bližje kakor resnična, dejavna ljubezen. Če moliš k Bogu in dokler moliš, ne slišiš tožečega glasu svojega ubogega brata, ki te je ob uri tvoje molitve prišel prositi pomoči, tedaj naj bo prekleto tvoje prazno blebetanje. Kajti Moja čast je v ljubezni in ne v praznem blebetanju tvojih ust. Ne bodite, kot je nekoč klical Izaija: 'Glej, to ljudstvo Me časti z ustnicami, toda njihovo srce je daleč od Mene.', ampak ko molite k Meni, storite to v duhu in v vsej resnici, kajti Bog je duh in molite Ga lahko samo v duhu in resnici. Resnična, Meni edino všečna molitev v duhu torej ni premikanje jezika, ust in ustnic, temveč edino dejavno izpolnjevanje ljubezni. Kaj koristi, če si z mnogimi funti zlata okrasil grob kakšnega preroka, ob tem pa preslišal glas trpečega brata. Misliš, da mi bo to všeč ? Norec ! Z jeznim očesom te bom pogledal, ker si zaradi mrtvega preslišal glas živega." (VJn4 1:4-15)