Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja >

Dobra dela

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Sicer ste veliko storile, toda ne zaradi Gospoda, ampak zaradi nebes. (SkMart 60:2)

 

...kdor se namreč slabemu ogiba samo zaradi slabih posledic (npr. strah pred peklem) in dela dobro samo zaradi dobrih posledic (vstop v nebesa), je še daleč od božjega kraljestva. Ravno tisti, ki dela dobro ravno zato, ker je dobro, in se ogiba slabega zaradi slabega samega, je popoln človek. (vJn2 207:12)

 

Saj jih je vendar še veliko, ki so pripravljeni storiti in opraviti kaj prav dobrega, manjka pa jim sredstev, zunanje moči in spretnosti, ki so potrebne prav tako kot oči za gledanje. V takšnih primerih pri Meni dobra volja zmeraj velja toliko kot dejanje samo. (VJn3 171:8)

 

Rafael: S tem sredstvom se boste lahko zmeraj soočili z vsakim, ki bo prišel in rekel: 'Prijatelj, doslej sem storil in veroval vse, kar si me učil, toda do te ure ni bilo še nobenega od obljubljenih učinkov. Kaj naj še storim ? Zapustil sem dobri, stari nauk svojih očetov, v katerem so pogosto našli tolažbo, najboljši nasvet in potrebno pomoč v najrazličnejših stiskah, ta novi nauk pa me skupaj z mojim sosedom pušča kot siroto, nobena prošnja ni uslišana in noben mračni dvom ni razsvetljen. Kje je tvoj tako čudoviti Bog, od katerega si nam obljubil vso srečo in druge čudeže ?' Ti mu boš potem zlahka odgovoril: 'Prijatelj, tega ni kriv nauk, temveč tvoja nerazumnost. Seveda si nauk razumsko sprejel, skušal si se tudi strogo po njem ravnati in si čakal na izpolnitev obljube, vendar si delal dobro po tem nauku samo zaradi obljube, ne pa zaradi dobrega samega. Bil si dejaven samo razumsko, nikoli pa s srcem. Srce je ostalo trdo in hladno, kakor prej, še preden si sprejel Božji nauk, zato se tudi prejete obljube niso izpolnile niti po dejanju niti po mrtvi in slepi veri. Prebudi svoje srce. Delaj vse, kar delaš, iz resničnega življenskega temelja. Ljubi Boga nadvse zaradi Njega samega in prav tako svojega bližnjega. Delaj dobro zaradi dobrega iz svojega življenskega temelja in ne vprašuj, ali se bo obljuba izpolnila zaradi tvoje vere in tvojega dejanja ali ne. Kajti izpolnitev je posledica tega, da v srcu živo veruješ, čutiš in storiš iz najbolj žive ljubezenske sle. V dozdajšnjem verovanju pa si bil podoben človeku, ki je v sanjah oral in sejal in hotel potem buden žeti, našel pa ni niti njive niti posejanega žita. Znanje, verovanje in delovanje človekovega razuma je prazno sanjarjenje in nobene življenske koristi ni v njem. Človek si mora vzeti k srcu vse, v čemer je življenje, kar položi v srce, bo vzkalilo in obrodilo obljubljene sadove. Kdor ne zna ali noče tako urediti svojega življenja in je sebičen tudi po veri in po svojem mišlenju, ne bo nikoli dosegel izpolnitve obljube, ta je namreč sad dejavnosti srca.' (VJn3 243:2-7)

 

Jezus: "...In zdaj najpomembnejše vprašanje: Zakaj človek, ki si je pošteno prizadeval, ni mogel doseči prerojenje duha ? Prav zato, ker je delal dobro samo zato, da bi prerojenje dosegel. Kdor ljubi Boga in bližnjega zaradi kakšnega drugega nagiba kot Boga zaradi Boga in bližnjega zaradi bližnjega, ne doseže popolnega prerojenja duha, ker je prerojenje duha najbolj neposredna zveza med Bogom in človekom. Z nepravim nagibom človek zmeraj postavlja medse in med Boga ločilno steno, ki pa je, čeprav še tako tanka, nepropustna za duhovno svetlobo, zato človek ne more postati eno z Božjim duhom. Dokler pa se z njim ne združi, ni mogoče govoriti o popolnem prerojenju duha." (VJn5 160:4-6)

 

Jezus: "Vsekakor, kajti ljubezen do bližnjega mora podpreti le tistega, ki jo potrebuje in to je pred Bogom nekaj vredno. Zato vam poleg tega povem še: če kdo pripravlja gostijo in vabi nanjo bogate sosede in prijatelje, s tem sicer ne greši, ne more pa še v nebesih pričakovati plačila za to, ker mu takšnji njegovi prijatelji lahko to že tukaj povrnejo. Zato vabite v goste reveže in povrnjeno vam bo v nebesih, saj reveži vam tukaj ne morejo povrniti. Tako je tudi s tistimi, ki obilo svojega denarja posojajo za obresti in po določenem času tudi dobijo svoj kapital nazaj. S tem, če niso oderuški, sicer ne grešijo, toda v nebesih se jim to ne bo obrestovalo, obresti bodo prejete le, če revežem v stiski posojajo denar tudi brez obresti in brez vračila kapitala. Torej, pomagati revežem vseh vrst na vse mogoče dobre načine je resnično dobro delo ljubezni do bližnjega. (VJn6 56:13-14)

 

Jezus: "Kdor torej spolnuje Mojo voljo, govori Gospod, ta resnično moli vedno, neprenehoma. In vsak dan, človek sočloveku stori dobro delo v Mojem imenu je pravi in edini Meni všečni Gospodov dan. Kadar pa kdo svojemu bližnjemu stori dobro delo, naj stori to na tihem in naj tega ne razglaša in se ne hvali pred ljudmi. Kdor pa je ravnal tako, je s tem že vzel duhovno plačilo pri Meni, ker je za svoje plemenito dejanje prejel svetno slavo, ta pa nikoli ne krepi duše, ampak jo le uničuje, ker jo dela ošabno in samovšečno. " (VJn6 123:7-8)

 

Krišna: "Žrtvovanje, dajanje miloščine in delanje pokore so aktivnosti, ki jih ni za zanemarjati, te se morajo izvajati. Žrtvovanje, dajanje miloščine in delanje pokore prečiščuje celo velike duše. Vse te dejavnosti pa je treba izvajati brez vezanosti, oz. pričakovanja kakršnega koli rezultata - povratne usluge. O Prthin sin, te dejavnosti je potrebno početi iz občutka dolžnosti ... (BG 15-16)

 

Prijazna beseda in opravičilo sta boljša od miloščine, pospremljene z žalitvijo... (Ko 2:263)

 

O verniki! Ne omadežujte miloščine z očitki in žalitvami - kakor tisti, ki delijo od svojega imetja iz nečimernosti in ne verujejo niti v Boga niti v oni svet. Ti so kakor zemlja na gladki skali - prva nevihta jo bo sprala. Ne bodo nagrajeni za svoja dela. Bog ne pokaže prave poti nevernikom. (Ko 2:264)

 

O verniki! Delite od lepih stvari, ki jih pridobite, in od tega kar vam dajemo iz zemlje. Ne podarjajte malovrednih stvari, ki jih niti sami ne bi sprejeli, razen z zaprtimi očmi. In vedite, da je Bog sam svoj, On je vreden hvale. Satan vas straši z obetom revščine in vas napeljuje k skoposti. Gospod pa vam obljublja odpuščanje in svoje obile. On je neskončno dober in vse ve. (Ko 2:267-268)

 

Lepo je, če javno delite miloščino, za vas pa je boljše deliti revnim, ko nihče ne gleda; s tem se pri Bogu odkupite za svoje grehe. On dobro ve kaj počnete. (Ko 2:271)

 

... Naj stiskači nikar ne mislijo, da jim je skoparjenje v prid. Ne, to je zanje nesreča! Na sodni dan jim bo okoli vratu obešno vse, s čimer so skoparili... (Ko 3:180)

 

...Najneznatnejše dejanje ljubezni do bližnjega bo neznansko, neizrekljivo poplačano. (BoGo1 3:1)

 

Tedaj je glas znova spregovoril: "Kajn, kdor počenja hudobijo je grešnik, kdor hudo vrača s hudim je hlapac greha, kdor stori dobro za dobro, ta je dolg poravnal in nič mu ne bo preostalo za delež, kdor dobro večkratno povrne, je vreden svojih bratov, toda pred Bogom velja samo eno in to je, delati dobro za hudo in blagoslavljati tiste, ki preklinjajo dobrotnika in dati življenje za smrt. (BoGo1 20:30)

 

Če oseba ne naredi dela usmiljenja, ki ga je na kakršen koli način sposobna, na sodni dan ne bo dosegla mojega usmiljenja. O, če bi ljudje znali nabirati večne zaklade, bi ne bili sojeni, ker bi z usmiljenjem prehiteli mojo sodbo (DFK 1317).

 

Jezus: "...človek zmeraj zbere dovolj volje, da greši, ker ga v tem podpirajo miki in strasti njegovega mesa; volje do dobrega pa v njegovem mesu ne podpira nič, podpira jo samo vera v resničnega Boga in predvsem ljubezen do Njega in ob tem upanje, da mu bo Bog v polnosti uresničil dane obljube." (VJn7 155:5)

 

Blagor tistim, ki imajo bogastvo in so doumeli, da ga jim daje Gospod; kdor to ve, bo lahko storil kaj dobrega. (HePa DP.9)

 

Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del. Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.« Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita? Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da je šele zaradi del postala popolna. Tako se je izpolnilo Pismo, ki pravi: Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost, in imenovan je bil »Božji prijatelj«. Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere. Ali ni bila tudi vlačuga Rahába prav tako opravičena iz del, ker je sprejela poslance in jih odpravila po drugi poti? 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del. (Jak 2:14-26)