Jezus: "In tako kot sodbo nad Jeruzalemom, bo tudi s prihodnjo, veliko sodbo sveta, ko bom popolnoma uničil veliko vlačugo Babilon. To bo sodba kot v Noetovih dneh in kot v dneh Sodome in Gomore. Tedaj se bodo tudi dogajala velika znamenja za zemlji, na morju in na nebu. Jaz bom obudil hlapce in ti bodo iz Mojih besed prerokovali in večkratno oznanjali prihajajočo sodbo. Toda človeški napuh jih ne bo poslušal in četudi jih bo, ne bo verjel njihovim besedam, temveč jih bo zasmehoval kot norce. Toda prav to bo najzaneslivejše znamenje, da bo povsem zaneslivo prišla velika sodba in z ognjem použila vse hudodelce. Tisti čas bodo tudi marsikateri mladeniči dobili videnja in marsikatera dekleta bodo prerokovala o stvareh, ki se bodo zgodile. Blagor tistim, ki se bodo zaradi tega poboljšali in resnično sreobrnili. To pa bo tako lahko spoznati kot spoznamo na figovem drevesu: ko postanejo njegovi poganki sočni in začno nabrekati brsti vemo, da se bliža pomlad. Tedaj bodo ponekod vojne med narodi in en narod bo napadel drugega. Tedaj bo tudi velika draginja in nastale bodo vsakovrstne kužne bolezni, kakršnih doslej med ljudmi še ni bilo. Pred tem bodo tudi veliki potresi, da bi ljudi opomnili k pokori in dejavni ljubezni. Blagor tistim, ki se bodo ob tem spreobrnili. Toda zelo veliko se jih ob tem ne bo spreobrnilo in bodo vse pripisovali slepim naravnim silam in preroke zmerjali za sleparje. Mnoge bodo zaradi Mojega imena vrgli v ječo in jim pod grožnjo silnih kazni prepovedali govoriti v Mojem imenu in oznanjati prihajajočo sodbo. Kdor ne bo ravnal po volji velike hotnice Babilona, bo trpel hudo stisko. Toda vse to se mora zgoditi sedemsto let pred sodbo, da na koncu nihče ne bo mogel reči, da ni bil dovolj opominjen. Odslej pa ne bo minilo celih 2000 let, ko bo sodbo zadela velika sodba in to bo tedaj očitno zadnja, toda obenem vesoljna sodba na tej zemlji. Šele od tedaj naprej bo na zemlji raj in volk in jagnje bosta mirno prebivala v istem hlevu ter skupaj jedla iz iste sklede. Ko pa se bo bližala sodba, pa bo na nebu videti znamenje Sina človekovega, to pomeni: nebo v človeku Me bo priznalo kot edinega Gospoda nebes in zemlje in človekova duša Me bo slavila in na vso moč hvalila. Vendar to še ni dovršitev človeka. Toda ko bom potem nastopil jasno in očitno z vsemi nebeškimi silami v oblakih neba, v živi besedi, z zvokom kot iz številnih bojnih in sodnih pozaven, pred vsemi ljudmi v resničnih nebesih, ki so v srcih ljudi, tedaj bo nastopila sodba sveta. Pravi človek bo tedaj vstopil v Moje veličastvo, storilce zla pa bo požrl ogenj Moje pravične jeze in bodo pogreznjeni v kraljestvo svojih hudobnih del, ki je pripravljeno za vse nepoboljšljive hudiče. Kdor si namreč prostovoljno sam iz sebe izvoli pekel, naj bo tudi preklet v njem, kakor je pekel preklet sam v sebi. Kakor pa bo dobro večno ostalo dobro, tako bo tudi zlo v sebi večno ostalo zlo in bo večna, sojena podlaga, ki Mi bo morala večno rabiti kot podnožnik. Jaz sam s Svojo prabožansko osebnostjo pa ne bom nikogar sodil, ampak bo vse to storila Moja beseda, ki sem vam jo govoril. Potem ko bom nekoč odšel v Svoje kraljestvo, se na to zemljo ne bom nikoli več vrnil v mesu, ampak le v Duhu, v Besedi in to bo tako, kot je bilo v začetku, ko je bilo rečeno: v začetku je bila Beseda, Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Beseda pa je sprejela meso in je prebivala med ljudmi. Beseda, se pravi Jaz, sem prišel v Svojo lastnino in Moji Me niso spoznali, kajti svet in njegovo meso sta jih vse oslepila in oglušela. Zdaj sem pri vas v mesu kot človek, toda zaradi tega vam ne morem podeliti vse moči Svojega Duha. ko pa pozneje med vami ne bom več kot zdaj v mesu, ampak le v duhu, vam bom lahko tudi podelil vso moč in oblast Svojega Duha, ki sem od vekomaj seveda Jaz sam. V Duhu in njegovi moči pa bom ostal pri vas vse do konca časa, ki ga bo ta zemlja še prestala in dokler ne bo dozorel zadnji sojeni duh. S to zzemljo pa bo tedaj tudi za večno ugasnila zibeljka Božjih otroj. Odslej bo vse duhovno urejeno. Že večkrat pa sem vam povedal in pokazal, kako  o na tej zemlji. Zato potrpežljivo čakajte zanesljivo odrešenje, ki ne bo izostalo in si ne želite predčasne sodbe sveta. Ko bo prišla bo to prezgodej tudi za čas same in šebolj za tiste, ki bodo tedaj obsojeni. V sodbi namreč ni ljubezni in usmiljenja in vsaka duša bo tedaj prepuščena sama sebi in svoji pomoči, da bo grenko izkusila, kako povsem nekoristna je bila zanjo časna pomoč zgolj svetnih ljudi. In zdj mi povejte, ali ste razumeli vse to ?" (VJn 174)