Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Bog > Jezus Kristus >

Skrivnost odrešitve

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Simon Juda reče: "Da, Gospod in Mojster, pogovoriti bi se bilo treba še o marsičem, kar prihaja iz Tvojih ust, pa še tako zdravi človeški pameti ni in ni dojemljivo. In prav tu v ozadju kot režeča pošast striktna in neogibna nujnost trpljenja, ki čaka Sina človekovega in upam si trditi, da te nujnosti nikoli noben še tako zdrav in dober človeški razum ne bo mogel povsem jasno razumeti. Lahko da je to dejanje še tako nujno za dosego enega poglavitnih ciljev, ki Si si ga zastavil že pred večnostmi, toda vse to le malo ali pa nič ne pripomore k pomirjajoči razsvetlitvi človeškega razuma, ki se bo v vseh časih vpraševal: 'Zakaj so morala Njegova ustvarjena bitja tako zdelati Vsemogočnega, da bi jim lahko dal blaženost in večno življenje? Ali ne bi bil dovolj zgolj najčištejši nauk in Njegovi čudeži, ki jih zmore edino Bog? Če to človeka ne poboljša, kako ga bosta potem poboljšala Njegovo trplenje in smrt?' Jaz kot eden tvojih najzvestejših učencev, tukaj povsem odkrito pravim: Tvoje trpljenje bo mnogim ljudem postalo kamen spotike in bo omajalo njihovo vero. Zato Te že zdaj vprašujem za pojasnilo o tem, da bomo ob pravem času lahko ljudem, ki nas bodo vprašali, znali zadeve prav pojasniti in jih pomiriti." Jezus: "Vprašuješ o povsem dobri in pravični stvari, ki pa je, četudi ti jo pravilno razložim, zgolj kot človek vendarle ne boš povsem prav razumel. Šele po Mojem vstajenju, ko boš prerojen v Duhu, boš povsem čisto in jasno dojel ta veliki 'zakaj'.

Kot edini nosilec vse biti in življenja, moram zdaj tudi to, kar je od večnosti po trdnosti Moje volje zapadlo sodbi in smrti, odrešiti in mora ravno skozi sodbo in smrt tega Mojega mesa in krvi prodreti v staro sodbo in staro smrt, da bom tako po Svoji Božji volji toliko zrahljal in razvezal tiste vezi, zaradi katerih je materija stvari v sebi dozorela, da se bo nato vse stvarstvo lahko osvobodilo večne smrti in prešlo v svobodno in samostojno življenje. In Sin človekov je prišel na ta svet zato, da bi poiskal, odrešil in tako usposobil za večno blaženost tisto, kar je bilo od vekomaj izgubljeno. Kaj se vam zdi: Če ima kdo sto ovac in ena od njih zaide v gozdu, ali ne bo pustil dedetindevedesetih na gori in šel iskat tisto, ki se je izgubila? Če pa se mu posreči, da jo najde, resnično vam povem: znova najdene se bolj veseli kakor devetindevedesetih, ki se niso nikoli izgubile? In glejte, tako je tudi pri Bogu, čeprav je iz svoje polnosti Svojih večno neštetih misli, zamisli in pojmov s Svojo vsemogočno voljo ustvaril vse, kar vsebuje neskončni prostor in to s Svojo trdno voljo postavil kot zunaj Sebe. Če bi vse to moralo za večno ostati tako, kot je zdaj v togi sodbi in smrti, bi bilo vse to podobno ovci, ki je zašla, ki pa je nikoli nikjer ne bi bilo mogoče več najti. In v kakšno zadovoljstvo in kakšno veselje bi bilo Bogu večno mrtvo, materialno stvarstvo? Jaz pa sem prišel kot zdaj sam materialen na ta svet predvsem prav zato, da bi poiskal to izgubljeno ovco in jo pripeljal nazaj k blaženemu poslanstvu. Božji duh in Božja volja bosta zdaj v tem Mojem telesu, torej v materiji, omiljena in bosta hkrati postala prilagodljiva in sprostljiva. Ko se bo to zgodilo, se mora ta Moja materija streti, ob kar največjem mogočem ponižanju in sramoti, se najprej odrešiti in Božji Duh, ki v vsej Svoji polnosti prebiva v Meni in je eno z Mojo dušo, mora to strto materijo kot očiščeno z ognjem Svoje ljubezni obuditi in oživiti, potem bo vstala kot zmagovalka nad sodbo in smrtjo. Že v naprej sem vam povedal, da zdaj še ne boste povsem jasno razumeli, kako in zakaj se mora to zgoditi in se tudi bo. Že zdaj pa lahko sklepate, da je takšno dejanje, četudi je videti za golo človeško oko še tako zastrašujoče, nujno zato, da bom čez pravo dolžino časov vse stvarstvo pripeljal nazaj k svobodnemu, neodvisnemu in čistemu Božjemu življenju." (VJn5 247:1-11)

 

Jezus: "V Svoji besedi, ki je Moj duh in Moja ljubezen, bom ostal pri ljudeh dobre volje do konca sveta. To vam zagotavljam. Toda v tej Moji zunanji materialni človeški podobi nikoli več, saj jo bom kmalu po večnem sklepu spremenil. S telesom sem sprejel nase vso sodbo in smrt, in to telo mora biti izročeno smrti za tri dni, da bodo vaše duše odslej lahko imele večno življenje. Kajti to Moje telo je namestnik vaših duš; pustiti mora življenje, da lahko vaše duše živijo in življenje, ki ga bo telo zapustilo, bo večno koristilo vašim dušam. Tretji dan pa bo tudi to Moje telo povsem spremenjeno spet sprejelo življenje in Moj večni duh bo potem v vsem svojem preobilju prodrl v vas in vas bo vodil v vso resnico. Šele v tej resnici boste tako kot Moje telo spremenjeni v svojih srcih in dušah in sami si boste svobodno in neodvisno vzeli večno življenje iz preobilja Mojega duha in šele tako boste postali resnični Božji otroci in to tudi večno ostali. Vsi vi pa se zdaj šele pripravljate na to. Prisluhnite Mojemu glasu in poslušajte Mojo besedo. Nihče pa ne bo nikoli prišel k Meni v Moje kraljestvo, če ga ne bo pritegnil Duh, ki je v Meni. In kdo je ta Duh ? To je Oče od vekomaj, ki vas bo pritegnil k Meni. Ta Duh je Brez imena; toda njegovo bistvo je ljubezen. Če imate to imate tudi Duha, če imate Duha, imate tudi Mene, kajti Jaz, Oče in Duh smo eno. Zato si prizadevajte za ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega, posebej do tistih najbližjih, ki so revni in potrebujejo telesne in duhovne pomoči, tako boste s to ljubeznijo prebudili ljubezen do Boga, posebno če pri tem ne boste gledali na svet in njegovo majavo sodbo, kajti kdor od vas se bo zaradi sveta sramoval revnih bratov in sester, tega tudi Jaz ne bom prepoznal in sprejel. Skratka, povem vam: kdor se bo svojih ubogih bratov in sester sramoval zaradi hudobnega sveta, tega se bom tudi Jaz sramoval. Kdor pa bo priznal Mojega duha tudi v revnih, tega bom tudi Jaz priznal kot Svojega otroka za večno." (VJn 226 4-15)