|
Jezusov nauk |
  
|
|
Jezusov nauk |
|
...sicer pa je lahko Njegov nauk čisto na kratko povzamemo v to, da je potrbno Boga ljubiti nadvse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe.
Boga ljubiti nad vse pa seveda pomeni: Boga in njegovo razodeto voljo spoznati in nato iz resnične notranje ljubezni do spoznanega Boga po tem ravnati in se poleg tega do vsakega sočloveka zaradi Boga vesti tako, kakor se vede razumen človek do sebe; seveda tu govorimo o čisti in kar se da veliki meri nesebične ljubezni tako do Boga kakor tudi do vsakega bližnjega.
Kakor hoče vsako dobro, biti ljubljeno edino le zato, ker je dobro in zato resnično, tako hoče biti ljubljen tudi Bog, ker je edini nadvse dober in resničen.
Prav tako je potrebno ljubiti svojega bližnjega, ker je tako kakor ti Božja podoba in tako kakor ti nosi v sebi Božjega duha...
S kar se da natančnim izpolnjevanjem tega ... nauka postaja človekov v začetku zelo zvezan duh čedalje svobodnejši, raste in nazadnje prešine vsega človeka in potegne tako vse v svoje življenje, ki je Božje življenje in mora zato večno trajati v kar se da veliki blaženosti.
Vsak človek, ki se tako v svojem duhu nekako na novo rodi, pa ne bo nikoli niti videl niti čutil niti okusil smrti, in ločitev od njegovega mesa mu bo v največji užitek. Kajti človekov duh, tako povsem eno z njegovo dušo, bo podoben človeku v težki ječi, skozi katere ozko svetlobno odprtino sicer lahko vidi lepa polja in svobodne ljudi, ki se na njih razveseljujejo z raznimi koristnimi opravili, medtem, ko mora on giniti v ječi.Kako vesel pa bo ječarja, ki mu bo odprl vrata, mu snel vezi in rekel: 'Prijatelj, prost si vsake nadaljne kazni, pojdi in uživaj popolno svobodo'.
Tako je človekov duh podoben življenskemu sadu ptičjega embria v jajcu, ko zaradi valilne toplote dozori v trdi lupini, v katero je ujeto njegovo svobodno življenje, tedaj razbije lupino in se veseli svojega svobodnega življenja. Toda to lahko doseže človek le, če natančno in pošteno izpolnjuje nauk ki ga Jezus zdaj oznanja ljudem.
Ko je človekov duh že bolj prerojen, prejme tudi druge popolnosti, katerih si zgolj naravni meseni človek ne more niti predstavljati. Duh je potem oblast v sebi, enaka Božji; kar potem takšen dovršen duh v človeku hoče, to se zgodi in se mora zgoditi, ker razen življenske moči duha v vsej Božji neskončnosti ne more biti nobene druge moči in oblasti. Kajti resnično življenje je edini Gospod in Stvarnik, Ohranjevalec, Zakonodajalec, in usmerjevalec vsega stvarstva, in zato se mora vse podrejati oblasti večno edino živega duha. (VJn3 53:4-16)