Navigacija:  Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Poslednji časi in sodba >

Sodba

Previous pageReturn to chapter overviewNext page

Kajti besede nas bodo obsodile, da, vsa naša dela nas bodo obsodila; ne bomo priznani za neomadeževane; in obsodile nas bodo tudi naše misli; in v tem groznem stanju si ne bomo drznili pogledati navzgor k Bogu; in bili bi veseli, če bi lahko zapovedali skalam in goram, naj padejo na nas, da bi nas skrile pred njegovo navzočnostjo. A tako ne more biti; pristopiti moramo in stati pred njim v njegovi slavi in v njegovi moči in v njegovi sili, veličastvu in gospostvu in priznati svojo večno sramoto, da so vse njegove sodbe pravične; da je pravičen v vseh svojih delih in da je usmiljen s človeškimi otroki in da ima vso moč odrešiti vsakogar, ki verjame v njegovo ime in prinaša sad, ki ga obrodi kesanje. In sedaj, glejte, povem vam, potem pride smrt, in sicer druga smrt, ki je duhovna smrt; potem je čas, da bo, kdor umre v svojih grehih, kar zadeva telesno smrt, prav tako umrl duhovne smrti; da, umrl bo kar zadeva to, kar se tiče pravičnosti. Potem bo čas, ko bo njihovo mučenje kot jezero ognja in žvepla, katerega plameni se dvigajo na veke vekov in potem je čas, ko bodo priklenjeni k večnemu pogubljenju glede na Satanovo moč in ujetništvo, ker si jih je podjarmil po svoji volji. Potem, povem vam, bodo kakor da bi odrešitve ne bilo; kajti po Božji pravici ne morejo biti odrešeni; in ne morejo umrti, ker bodo uvdeli, da propadlivosti ni več. Sedaj se je zgodil, ko je bil Alma te besede prenehal govoriti, da so ljudje še bolj osupnili; tam pa je bil neki Antiona, ki je bil glavni vladar med njimi, stopil je naprej in rekel: Kaj je to, kar si rekel, da bodo ljudje vstali od mrvih in se bodo spremenili iz tega umrljivega v neumrljivo stanje, da duša nikoli ne more umreti? Kaj pomeni sveti spis, ki pravi, da je Bog postavil kerube in ognjen meč na vzhodu edenskega vrta, da bi naša prva ne vstopila in jedla od sadu drevesa življenja in živela za vekomaj? In tako vidimo, da ni bilo nobene možnosti, da bi živela vekomaj. Sedaj mu je Alma rekel: To je tisto, kar sem pravkar hotel razložiti. Vidimo torej, da je Adam padel, ker je jedel od prepovedanega sadu, glede na Božjo besedo; in tako vidimo, da je z njegovim padem vse človeštvo postalo izgubljeno in padlo ljudstvo. In sedaj, glejte, povem vam, če bi bilo mogoče, da bi Adam tisti trenutek jedel od sadu drevesa življenja, da bi smrti ne bilo in beseda bi bila neveljavna, kar bi Boga napravilo za lažnjivca, kajti rekel je: Če boš jedel boš zagotovo umrl. In vidimo, da nad človeštvo pride smrt, da, smrt, o kateri je govoril Amulek, ki je telesna smrt; vendar je bilo človeku dopuščeno obdobje, v katerem bi se lahko pokesal; zato je to življenje postalo stanje preizkušnje; čas, v katerem se pripravljamo, da se bomo srečali z Bogom, čas, da se pripravljamo na neskončno stanje, o katerem sva govorila, ki je po vstajenju mrtvih. Če bi torej ne bilo načrta odkupitve, ki je bil začrtan od osnovanja sveta, bi ne bilo vstajenja mrtvih; ampak začrtan je bil načrt odkupitve, ki prinaša vstajenje mrtvih, o čemer je bilo govora. In sedaj, glejte, če bi bilo mogoče, da bi naša prva starša pristopila in jedla z drevesa življenja, bi bila za vekomaj nesrečna, ker bi ne imela pripravljalnega stanja in tako bi bil načrt odkupitve neučinkovit in Božja beseda bi bila neveljavna, ker bi ne imela učinka. A glejte, ni bilo tako; pač pa je bilo človeku določeno, da mora umreti; in po smrti mora priti k sodbi, o kateri sva govorila, katera je konec. In potem, ko je bil Bog določil, da se mora to človeku zgoditi, glejte, potem je videl, da je bilo dobro, da človek ve o tem, kar jim je bil določil; zato je poslal angele, da so z njimi govorili, ki so napravili, da so ljudje videli njegovo slavo. In od tistega trenutka dalje so začeli klicati njegovo ime; zato je Bog govoril z ljudmi in jim razodeval nart odkupitve, ki je bil pripravljen od osnovanja sveta; in to jim je razodeval po njihovi veri in kesanju in njihovih svetih delih. Zatorej je dal ljudem zapovedi, ker sta najprej prekršila prve zapovedi, kar zadeva to, kar je posvetno, in ker sta postala kot bogovi, ker sta prepoznala dobro od hudega, ker sta se postavila v stanje delovanja po lastni volji in zadovoljstvu, najsi sta delala hudo ali dobro - zato jima je Bog dal zapovedi, potem ko jima je razodel načrt odkupitve, naj ne delata hudega, ker je bila kazen za le-to druga smrt, ki je bila večna smrt, kar zadeva pravičnost; kajti nad takšnim načrt odkupitve ni imel moči, kajti dela pravičnosti niso mogla biti uničena glede na najvišjo Božjo dobroto. Ampak Bog je poklical ljudi v imenu svojega Sina (to je bil načrt odkupitve, ki je bil začrtan), rekoč: Če se boste pokesali in ne boste postali trdosrčni, potem vam bom izkazal usmiljenje preko svojega edinorojenega Sina; zato bo ta, kdor se pokesa in ne pstane trdosrčen, imel pravico do milosti preko mojega edinorojenega Sina za odpuščanje grehov; in ti bodo stopili v moj počitek. In kdor bo postal trdosrčen in bo krivičen, glejte, v svojem besu zaprisežem, da ne bo stopil v moj počitek. In sedaj, bratje moji, glejte, povem vam, če boste postali trdosrčni, ne boste stopili v Gospodov počitek; zato ga vaša krivičnost izzove, da nad vas pošlje bes kot pri prvem izzivanju, da, glede na njegovo besedo pri zadnjem izzivanju kakor pri prve, v večno pogubo vaših duš; zato glede na njegovo besedo v zadnjo smrt kakor v prvo. In sedaj, bratje moji, ker vidite, da to vemo in je res, se pokesajmo in ne postanimo trdosrči, da ne bomo izzivali Gospoda, našega Boga, da bo nad nas pritegnil svoj bes v teh njegovih drugih zapovedih, ki nam jih je dal; ampak stopimo v Božji počitek, ki je pripravljen glede na njegovo besedo. (Alma 12,14-37)

 

Tako bo tudi na koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. (Mt 13, 49) Vrgli jih bodo v ognjeno peč njihovega lastnega hudobnega srca, in tam bo velik jok in škripanje z zobmi (Mt 13, 50); to je resnična tema hudobne duše; ki bo poslej s svojim sežganim posvetnim razumom iskala, kar bi zadovoljilo njeno hudobno ljubezen, toda nikdar več ne bo ničesar našla! (VJn1 199:5)

 

Preberi Raz. 18. poglavje. Svetu je izrečena sodba. Knez tega sveta, ki je druga zver, lažni prerok, 'veliki duhovnik', sulica ali šakal, bo kmalu uničen. To je tisti, ki se bo do zob oborožil, da bi se vojskoval proti moji postavi (oz. proti Mojzesu) in proti mojim prerokom (oz. proti Eliji). On in njegovi šakali, o katerih sem govoril v svojih prejšnjih sporočilih. Utrujen sem od njega in njegovih, vendar jih ne kaznujem rad. Želel sem jih odrešti in posvojiti, toda prodali so se bogatim trgovcem, ki bodo propadli skupaj z njimi. Začuti mojo žalost in bolečino, ker malikujejo denar." (RžvB)