Lazar: "...če počne človek vse to iz svoje svobodnje volje, tedaj je vendar hujši od satana in vseh njegovih hudičev, ki jih Pismo pogosto omenja. Če pa ga kot Savla k zlu priganja hudi duh, tako da ne more ravnati drugače kakor hudobno, čeprav ve, kaj je dobro in resnično in to kot takšno tudi razpoznava, tedaj je človek, ki prisilijo nevidne sile sam vendar očitno nedovžen, kriv pa je hudobni zapeljivec in deloma - odkrito povedano - tudi On, ki dopusti takšno skušanje ubogega, slabotnega človeka. Pred odkritim sovražnikom se lahko brani z vsakovrstnimi sredstvi, toda kako naj se brani pred nevidnim sovražnikom, ki kakor duh povsem prodre v človeka, ga ujame in nadene najmočnejše vezi celo človekovi volji, kako naj se spustimo v odločilni boj z njim ? Glej, Gospod, to so tako čudne reči, ki jih ne more razumeti niti najrazumnejši in najboljši človek. Če človek dela zlo brez tujega, zlega vpliva, zgolj iz svoje svobodne volje je pred menoj zaničevanja vreden grešnik in kot takega ga je tudi treba odstraniti iz vseh dobrih skupnosti, saj tak nečlovek po moji sodbi gotovo večno ni vreden nič boljšega, če se resno v vsem ne poboljša, toda kdo lahko sodi človeka, ki ga je zapeljal hudič ? Obsoditi takega človeka se mi zdi prav tako, kot če bi hoteli kaznovati človeka zato, ker je zbolel za hudo nalezljivo boleznijo. Gospod, pjasni mi tudi to."

Jezus: "Da, Moj najljubši brat, tvoja presoja te zadeve ima po svoje veliko dobrega in ne morem ti reci: 'Glej to si presodil narobe', zadeva pa je vendarle precej drugačna in tako se tvoja presoja razblini. Na svetu, kjer gre za to, da bi se ljudje vzgojili v popolne Božje otroke, morajo poleg najsvobodnejše volje in najjasnejšega razuma imeti tudi od Boga dane zakone, v katerih se jasno izraža Božja volja, njihova volja pa jih mora sprejeti in izpolnjevati. Kako pa bi se to lahko zgodilo, če v njih ne bi bilo tudi enako močnega nagnjenja k neizpolnjevanju zakonov ? Šele to nasprotno nagnjenje omogoči človekovi volji popolno svobodo in ji da tudi popolno moč, da se mu upre in na njegovo mesto postavi spoznano Božjo voljo. Povem ti: človek, ki v sebi nima polne zmožnosti, da postane najhujši hudič, tudi ne more postati povsem Bogu podoben Božji otrok. Bi bila mar neskončnost prostora s kakšno omejitvijo še neskončnost ali bi bil Bog povsem vsemogočen, če ne bi mogel ustvariti ene same najmanjše stvari ? Ali je Bog manj Bog zato, ker je poleg zdravilnih zelišč ustvaril tudi strupene rastline in ker je tako kot pšenico zasejal tudi veliko plev, da se lahko bohotijo kot žlahtne rastline ? Glej, kakor v Bogu samem ne sme biti nobene omejitve, niti navzgor, niti navzdol, tako ne sme biti nobene omejitve tudi v človeku, niti navzgor niti navzdol, če naj iz njega nastane resnični Božji otrok. S kakoršnjo koli omejitvijo človek ne bi bl več človek." (VJn6 166:3-10)