Iskanje resnice > Veliki nauk življenja > Greh

Rečem Jaz: "Če človekovo življenje ni zgolj šaljivo igračkanje, temveč zelo posvečena resnost, tedaj tudi akt njegovega nastanka nikakor ne more biti igračkanje, temveč nekaj zelo posvečeno resnega. Razumi prav temelj in kmalu ti bo samo od sebe vse jasno. Blagodejni občutki spolne dejavnosti same naj ne bodo razlog za dejavnost, temveč naj bo ta samo v tem, da bo človek spočet. Če to razumeš, boš kmalu odkril, da so blagodejni učinki samo spremljevalni pojavi, ki omogočajo delo učlovečenja v meseni naravi. Če te priganja poglavitni razlog (učlovečenje), tedaj pojdi in stori in nimaš greha. Toda pri tem je treba upoštevati še marsikaj. To dejanje se ne sme zgoditi zunaj območja resnične ljubezni do bližnjega; poglavitno pravilo resnične ljubezni do bližnjega pa se glasi: 'Storite svojim bližnjim to, kar želite, da bi storili tudi oni vam.' ... Mož pa lahko s svojo ženo nečistuje prav tako kot s kakšno hotničo in še huje. Kajti pri vlačugi ni večkaj uničiti, ker je tam že tako vse uničeno; toda žena lahko postane preveč vzburjena in zapade potem strastni poželjivosti, zaradi tega pa postane velko hujša hotnica kot neporočena. Kdor pa občuje z neporočeno, se pregreši zoper čistost, ker je bila vzrok njegovega dejanja samo zadovoljitev golega poželenja, ne pa spočetje človeka; to tudi ni moglo biti, ker mu mora zdrav razum povedati, da na deželjnih cesth ne sejemo pšenice. Poleg greha proti čistosti pa stori vsak, ki občuje z vlačugo, še greh zoper svojo in vlačugino človečnost, ker s tem svoji naravi zlahka povzroči veliko škodo in vlačugo še bolj utrdi v njeni skrivni obsedenosti in jo naredi neozdravljivo, to pa je spet greh zoper ljubezen do bližnjega. Kdor pa občuje z žensko, ki je postala vlačuga, se pregreši dvakratno in štirikratno, če je sam zakonski mož, ker s tem tudi prešuštvuje. (VJn3 215:1-4 in 10-13)

Jezus: "Moji ljubi prijatelji in bratje, vino, če ga uživate zmerno je pravo krepčilo za telesne ude in zdravje, toda če ga pijete čezmerno, prebudi zle duhove mesa in omami čute. Zli duhovi pa potem prebudijo meseno strast, ki se imenuje nečistost in spolna zloraba, s tem pa postane vsa duša za dolgo nečista, nato tudi nejevoljna, preperljiva, lena in pogosto skoraj kot mrtva. Zato tudi pri pitju vina upoštevajte pravo mero in vaše meso bo mirno. (VJn6 187:1)

Pohotnežem in pohotnicam pa povej: kdor blodi v mesu, blodi v smrti in njegovo poželenje se bo kmalu spremenilo v hrano črvom. Samo kdor hodi v duhu, pride do svetlobe, pravira vsega življenja, njegov delež mu bo večno ostal in se množil. (BoGo1 1:10)

Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža. Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta posvetila molitvi. Potem pa bodita zopet skupaj, da vaju zaradi vajine zdržnosti ne bi skušal satan. To pa velja kot privolitev, ni pa ukaz. Želel pa bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako. (1 Kor 7,2-7)

O moji ljubljeni bratje, pomnite, kako strahotno je, če kršite proti Svetemu Bogu, in tudi kako strahotno je, če podležete čarom tistega zviteža. Pomnite, biti meseno naravnan je smrt in biti duhovno naravnan je večno življenje. (2 Nefi 9,39)

Toda nekateri se v oblasti nebrzdanega poželenja bodisi kratijo in vsevprek predajajo nečistovanju, ali pa imajo eno ženo, vendar z njo ne le prekoračijo mero, ki pritiče oploditvi otrok, ampak s sramotno razuzdanostjo nekakšne suženjske svobode kopičijo umazanijo nezmernosti, ki je še bolj nevredna človeka. Takšni pač ne morejo verjeti, da bi možje v davnih časih lahko z zmernostjo uporabljali več žensk in pri tem zgolj opravljali dolžnost oploditve potomcev, ki je bila v skladu s tisto dobo. (AoKN XIX,28)

Marija: Čist je tisti, ki brzda ne le meso, ampak tudi čustva in misli. (Ekmjbr1 29.pog)

Jezus: "Glejte sadne in semenske rastline. Ali dobijo sad z nečistvovanjem, z eno oploditvijo na sto zakoncev? Ne. Iz moškega cveta prihaja cvetni prah in na osnovi meteoroloških in magnetičnih zakonitosti potuje do jajčnika ženskega cveta. Ta se odpre, da sprejme in poraja. Ne onečisti se in ga zatem odklanja, kakor to počnete vi, da bi že naslednji dan uživali v istem občutju. Poraja; in do novega letnega časa ne vzcvete, ko pa vzcvete, stori to za rojevanje. Poglejte živali. Vse. Ste kdaj videli samca ali samico, da bi se napotila drugemu za jalov objem in nasladni odnos? Ne. Od blizu ali od daleč, leteč, plazeč se, skakaje in v teku, ko je čas za to, se napotijo k oploditvenemu obredu in se ne odtegujejo z omejitvijo na užitek, ampak nadaljujejo do resnih in svetih posledic zaradi potomstva. To je edini cilj, ki bi moral človeka, polboga po izvoru milosti, ki sem mu jo v celoti vrnil, pripraviti, da bi sprejel živalskost dejanja, ki je neobhodno potrebno, odkar ste se spustili za stopnjo niže k živali. Vi ne delate tako rastline in živali. Vam je bil učitelj satan. Sami ste ga hoteli za učitelja in ga še hočete. In vaša dela, ki jih izvršujete, so vredna učitelja, ki ste ga hoteli. Toda če bi ostali zvesti Bogu, bi vam bilo dano, da bi se veselili otrok - v svetosti, brez bolečine, brez izčrpavanja v opolzkih in sramotnih združitvah, kakršnih niti živali ne poznajo, živali brez razumne in duhovne duše." (Ekmjbr1,5)

Jezus: "...Hotel sem vam govoriti o tem, ker je sedaj devetdeset odstotkov med vami podobnih Evi, ki jo je zastrupila Luciferjeva sapa in beseda, in ne živite, da vi se ljubite, ampak da se nasitite s strastjo; ne živite za nebesa, ampak za blato, niste več bitja, obdarovana z dušo in razumom, ampak ste psi brez duše in brez razuma. Dušo ste ubili in razum pokvarili. Resnično vam povem, da vas živali prekašajo v poštenosti svoje ljubezni." (Ekmjbr1,17)

Resnično. povem vam: Pohotneži, nečistniki in prešuštnice ne bodo prišli v Božje kraljestvo: razen če bi se na vso moč odvrnili od svojega pokvarjenega življenja! Glejte, vse druge grehe stori človek zunaj svojega telesa in jih zato tudi laže opusti - to, kar se dogaja zunaj človeka, ga ne uničuje tako hudo kot tisto, kar se dogaja v njem! Nečistovanje pa se dogaja v človeku, pokvari dušo in duha in je zato tudi bolj nevarno od vsakega zla! Zato pa se ga ogibajte in bežite pred njim kot pred kugo; sla po nasladi je namreč Satanova past! Gorje mu, kdor je dopustil, da ga je Satan tako zagrabil! Vsak se bo na koncu le z veliko težavo rešil iz Satanovih krempljev! Neizrekljivo trpljenje in bolečine bodo njegov delež! (VJn1 86,8)

Bežite pred nečistovanjem. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu. (1 Kor 6:18)

Ljubi, opominjam vas kot tujce in priseljence! Zdržite se mesenih poželenj, ki se bojujejo proti duši. (1 Pt 2:11)

Greh zoper čistost